121. |
122. |
123. |
124. |
125. Evalvacija usposabljanja slovenskih policistov za nadzor zunanje schengenske meje : magistrsko deloRobert Uzar, 2015, magistrsko delo Opis: Evropska unija je sprejela številne ukrepe, da bi zagotovila prosto gibanje na svojem območju in varnost vseh državljanov držav članic. Eden izmed teh ukrepov je bila tudi poostritev kontrole oziroma nadzora zunanjih meja. Nadzor na zunanjih mejah, ki ga opravljajo policisti, se mora opravljati po enotnih standardih, ki naj bi zagotavljali notranjo varnost, nadzor migracij, preprečevanje in odkrivanje čezmejne kriminalitete. Pomembno vlogo pri skupnem upravljanju zunanjih meja ima agencija Frontex, ki izvaja naloge operativnega upravljanja zunanjih meja Evropske unije oz. schengenskih zunanjih meja. Področje, kjer poskuša Frontex poenotiti standarde, je tudi področje usposabljanja, saj določa osnovni učni program za mejne policiste, hkrati pa s pomočjo držav članic načrtuje in izvaja tudi dodatna usposabljanja. Frontex je pripravil Sektorski okvir kvalifikacij, ki vključuje znanja, veščine in kompetence mejnega policista in služi državam članicam pri pripravljanju programov usposabljanj. V nalogi smo opravili formativno in sumativno evalvacijo usposabljanja vodij izmen na mejnih prehodih. Cilje in vsebine programa usposabljanja smo primerjali s priporočili Sektorskega okvira kvalifikacij in z zahtevanimi nalogami na delovnem mestu vodje izmene. V evalvaciji so sodelovali udeleženci programa usposabljanja, njihovi vodje enot, izvajalca usposabljanja in koordinator za sodelovanje s Frontexom na področju usposabljanja. Naš osnovni namen je bil preveriti kakovost programa usposabljanja in predlagati njegovo izboljšavo.
Ključne besede: evalvacija, usposabljanje, policija, schengenska meja, Frontex
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 3504; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
126. Vloga policije pri zagotavljanu nacionalne varnosti v RS : diplomsko deloDanilo Juršnik, 2015, diplomsko delo Opis: Nacionalna varnost obvaruje vse prebivalce določene države, da slednji izpolnjujejo in dosegajo svoje lastne cilje brez omejitev. V Republiki Sloveniji za varnost prebivalcev skrbijo različne institucije, med katerimi obstaja stalno sodelovanje in zaupanje. V tej nalogi so predstavljene naloge policije iz tehničnega vidika zagotavljanja varnosti kot tudi iz pravnega vidika.
Pri zagotavljanju varnosti in tudi nacionalne varnosti je potrebno razumeti vire ogrožanja. Med te vire ogrožanja spadajo terorizem, nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, organiziran kriminal, nezakonite migracije ter dejansko tudi naravne katastrofe, ki so v Sloveniji vedno bolj pogoste.
Naloga se osredotoča na preučevanje policije v sistemu nacionalnega sistema iz pravnega vidika in razumevanje zakonov, podzakonskih predpisov, uredb in pravilnikov. Pomembno je tudi razumevanje nacionalne varnosti na področju javnega reda in miru, na področju cestnega prometa ter na področju zatiranja kriminalitete.
Policija pa ne opravlja samo kurativnega dela, ampak je pomembna naloga tudi preventivno delo, ki zajema osveščanje prebivalstva in spodbujanje družbe k sodelovanju s policijo.
Ključne besede: nacionalna varnost, policija, zakonski predpisi
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3468; Prenosov: 184
Celotno besedilo (920,92 KB) |
127. Sodelovanje policije in vojaške policije pri preiskovanju kaznivih dejanj in odkrivanju storilcev : magistrsko deloDamir Jukan, 2015, magistrsko delo Opis: Dandanes si skoraj ne moremo predstavljati opravljanja nekega dela ali poklica brez
sodelovanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Slovar slovenskega knjižnega
jezika, 1985) pojem »sodelovati« opredeljuje kot biti dejavno povezan zaradi skupne
dejavnosti. Tako v policiji kot vojaški policiji je poleg zakonitega in strokovnega dela
zelo pomembno sodelovanje. Do sodelovanja med policijama sicer ne pride samo po
sebi, ampak mora biti to vnaprej dogovorjeno oziroma zakonsko ali podzakonsko
opredeljeno. Zakonska ureditev sama po sebi še ne pomeni, da takšno sodelovanje v
praksi tudi poteka oziroma da se učinkovito izvaja. Tako kot varnost v državi zagotavlja
policija, v Slovenski vojski vojaška policija zagotavlja notranjo varnost v obrambni
strukturi Republike Slovenije. Policija in vojaška policija imata na eni strani določena
pooblastila, na drugi strani pa je med njima zakonsko deljena pristojnost glede tega,
kdaj in kdo koga o čem obvešča in kdo obravnava določeno kaznivo dejanje. Policijska
pooblastila so sicer lahko urejena samo z zakonom in ker takšna ureditev posega v
pravice in svoboščine posameznikov, morajo biti ta določena in nedvoumna. Da ne bi
prišlo do podvajanja dela in posledično dvojnega posega v pravice in svoboščine, je v
smislu odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj ter odkrivanja storilcev
nujno potrebno sodelovanje. Dejstvo je, da tovrstno sodelovanje pri preiskovanju
kaznivih dejanj ne poteka vsakodnevno, vendar se je skozi skupne preiskave,
izobraževanja in prakso okrepilo. Čim tesnejše bo, večja bo učinkovitost. Nekatere
izmed glavnih nalog obeh policij so, da preprečujejo, preiskujejo in odkrivajo storilce
kaznivih dejanj. Namen naloge je prikazati pomembnost in način sodelovanja med
policijo in vojaško policijo pri preiskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj ter
odkrivanju storilcev teh dejanj, saj je z uspešnim sodelovanjem moč dosegati boljšo
preiskanost kaznivih dejanj in hitrejše odkrivanje storilcev. V nalogi je kot primerjava
zajeto tudi tovrstno sodelovanje v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: sodelovanje, policija, vojaška policija, pooblastila
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4269; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,34 MB) |
128. Vloga Policijske postaje Slovenske Konjice pri zagotavljanju prometne varnosti osnovnošolskih otrok : magistrsko deloGabrijela Horvat, 2015, magistrsko delo Opis: Policija in vzgojno-izobraževalni zavodi že od nekdaj sodelujejo, sploh takrat, ko otrok prvič prestopi šolski prag. Modernizacija in napredek tehnologije dopuščajo, da otroci redkeje hodijo v šolo peš in se vse pogosteje v šolo vozijo z različnimi prevoznimi sredstvi. V šolo jih vozijo starši ali skrbniki, organiziran avtobusni prevoz ali se v šolo pripeljejo kar sami s kolesom, rolerji, rolko …
Zagotavljanje varnosti mlajših udeležencev v cestnem prometu je ena izmed najpomembnejših nalog policije. Skrb za tiste, ki prvič sedejo v šolske klopi in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na poti v šolo in v vsakdanjem življenju, je izjemno pomembna.
Otroci, pešci in kolesarji so še vedno najšibkejši udeleženci v cestnem prometu, na katere je kultura obnašanja drugih udeleženih v cestnem prometu največkrat pozabljena.
Otrok, mladostnik in najstnik so tri skupine ljudi, ki različno dojemajo pojem »prometna varnost.« Njihovo obnašanje v prometu je odvisno od vzgoje doma in v šoli, kakor tudi od osebnosti same, dokazovanja pred sošolci, kar pa kar pa lahko velikokrat privede do tragedije.
Vzgoja v cestnem prometu poteka vse življenje. Udeleženi v cestnem prometu smo torej vsi kot pešci, kolesarji, vozniki motornih ali tovornih vozil. Otroci so v teh primerih najšibkejši in se prometu ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se hitro v otroštvu naučijo pravil varne udeležbe v prometu, kar pa lahko dosežejo s pomočjo odraslih, ki jim nudijo potrebno znanje.
Zakaj je avtorica izbrala temo »VLOGA POLICIJSKE POSTAJE SLOVENSKE KONJICE PRI ZAGOTAVLJANJU PROMETNE VARNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK?«
Razlog za raziskovanje te teme je, da je avtorica dela zaposlena na policijski postaji Slovenske Konjice, ki obsega območje občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Na tem območju je pet osnovnih šol s šestimi podružničnimi šolami. Območje, ki ga pokrivajo policisti , je zelo razgibano, razgibana je tudi prometna infrastruktura, na otroke in ostale šolske udeležence pa vsakodnevno prežijo nevarnosti, saj so šole v bližini mestnih ulic in regionalnih cest.
Vsako leto se policisti trudijo, da čim več sodelujejo s šolami na svojem območju, pri tem organizirajo več preventivnih akcij, v katere so vključeni policisti in vodje policijskih okolišev. Slednji preventivno sodelujejo s šolami skozi vse leto.
V empiričnem delu je avtorica dela s pomočjo ankete, ki jo je razdelila med učitelje enajstih osnovnih šol, raziskovala sodelovanje med osnovnimi šolami, na katerih so bili učitelji zaposleni, in področno policijsko postajo.
Ključne besede: policija, osnovna šola, prometna varnost, prometna vzgoja, prometno okolje, policijska postaja
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4137; Prenosov: 146
Celotno besedilo (4,08 MB) |
129. Čini policistov in oznake na policijskih uniformah med letoma 1945 in 2012 : magistrsko deloJanez Gregorič, 2015, magistrsko delo Opis: Skozi zgodovino se, tako v totalitarnih sistemih kakor tudi v demokratičnih družbah, izvajajo različni načini varovanja državne ureditve ter izvajanja veljavne zakonodaje. Te naloge opravljajo različne službe. Glede na družbenopolitično ureditev pa so te službe različno organizirane, posledično pa se razlikujejo tudi v pristojnostih, ki jih imajo.
Na ozemlju Republike Slovenije se je med letoma 1945 in 2012 družbenopolitični sistem večkrat spremenil. Glede na obliko državne ureditve med letoma 1945 in 2012 se je organiziranost, struktura ter pristojnost milice ter kasneje policije zelo spreminjala.
Na podlagi sprejete zakonodaje, ki je bila osnova za delovanje organov za notranje zadeve, so se določale naloge milice in kasneje policije, definirala se je obleka milice in policije ter druga, za delovanje milice in policije pomembna področja. Skozi leta so se spreminjala tako zunanja podoba milice, pooblastila, izobrazba, sistem izobraževanja kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Milica je skozi leta prešla iz vojaške v nevojaško organizirano strukturo, v civilno državno varnostno službo, ki ne varuje zgolj državne ureditve, temveč veliko pozornost posveča varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
S sprejemanjem zakonov, uredb in pravilnikov so se skozi leta spreminjala tako obleka kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Spremembe oznak so bile v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo pogoste. Osnova za spremembo činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij je bila najprej v spremembi državne ureditve oziroma družbenopolitičnega sistema. Poleg činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij pa so se z uredbami določali tudi ostali znaki in simboli, ki so se spreminjali skozi vse obdobje med letoma 1945 in 2012. Razni simboli specialnosti so se nahajali najprej v romboidih na ovratnikih uniforme, kasneje, v času po osamosvojitvi, pa v obliki obeskov na srajcah oziroma jopičih in površnikih, ki so se nosili v višini prsi. Sčasoma so se določene službe ukinile, preimenovale ali drugače reorganizirale, označevanje z raznimi simboli pa se je spreminjalo tudi na podlagi praktičnosti ter funkcionalnosti uniforme.
Zaradi slabega stanja na področju splošne in strokovne izobrazbe miličnikov v letih po koncu narodnoosvobodilne vojne ter posledično dajanjem dokaj velikih pooblastil pripadnikom ljudske milice, so med državljani vladali mešani občutki tako glede varnosti kot tudi zaupanja v ljudsko milico. Z višanjem in izboljševanjem stanja glede stopnje izobrazbe se je spreminjala tudi zavest miličnikov ter posledično večalo zaupanje v organe pregona. Sistem izobraževanja je sledil napredku in potrebam. Tako se je iz nekajmesečnih tečajev, ki so se izvajali ob formiranju ljudske milice, program spreminjal in skozi leta prerasel v enoletno izobraževanje, ki se je v nadaljevanju podaljšalo v dvoletno, triletno in na koncu štiriletno. Še v obdobju milice so bili ustanovljeni višješolski in visokošolski programi za vodstvene delavce. Skozi čas se je izobrazbena struktura spremenila, kar se je odražalo tudi v segmentu spremembe zasedbe delovnih mest. V letih po osamosvojitveni vojni se je izobrazbena struktura začela močno spreminjati in je dosegla zelo visok nivo ob koncu, v magistrski nalogi obravnavanega obdobja. Uveden je bil karierni sistem, ki je bistveno izboljšal stanje na področju kadrovanja in zasedbe delovnih mest. Še vedno pa sistem ni popoln in pravičen v vseh segmentih. Skozi vse obdobje je zakonodajno telo sprejemalo predpise, ki so nekaterim posameznikom dajali določene privilegije in posledično ostale potiskali v ozadje ali jih ne obravnavali enakovredno. Tudi članstvo v komunistični partiji je igralo zelo pomembno vlogo pri nominiranju posameznika na določeno delovno mesto oziroma funkcijo. Po letu 1980 se je to spremenilo in so tudi na vodilna delovna mesta lahko prihajali posamezniki, ki niso bili člani ZKJ.
V magistrski nalogi je predstavljen celoten razvoj, tako zakonodaje kot tudi činov, oznak položajev in funkcij ter položajnih oznak, tako na območju Jugoslavije kot tudi po letu 1991 na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Bistveni vsebovani del zakonodaje pa so bili pogoji za napredovanje iz enega čina oziroma funkcije ali naziva v višjega.
Skozi pregled literature in proučevanje izvedenih raziskav sem ugotavljal ugled poklica miličnika in kasneje policista ter ga skozi obravnavano obdobje primerjal s sosednjimi državami oziroma državami nekdanjega vzhodnega bloka ter državami razvite zahodne Evrope. Trenutno stanje zavesti policistov s področja dojemanja tega poklica, v smislu statusa posameznika, sem ugotavljal skozi izvedeno raziskavo, ki sem jo izvedel na Policijski upravi Kranj. Poleg tega sem v raziskavi ugotavljal, kako izobrazba, uspešnost in usposobljenost vplivajo na napredovanje v nazive. Rezultati raziskave odražajo dejansko stanje v Policiji danes.
Tako posamezniki kot tudi vodstvo Policije, predvsem pa najvišji državni organi, bi se morali zavedati vsak svoje odgovornosti. S pogovori in skupnim ter usklajenim delovanjem bi vsi skupaj morali delovati v smislu višjega nivoja zagotavljanja varnosti državljanov, kar bi konzultiralo na vseh področjih in sferah življenja.
Ključne besede: milica, policija, izobraževanje, čini, uniforma, napredovanje
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5998; Prenosov: 321
Celotno besedilo (4,81 MB) |
130. |
