Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali razumevanje vloge stila navezanosti pri parih v romantičnem razmerju. V teoretičnem izhodišču smo opredelili naslednje pojme: navezanost na splošno, ljubezen, romantična razmerja, faze nastanka navezanosti, stili navezanosti v odraslosti, doživljanje partnerskega razmerja glede na stil navezanosti in soočanje s konflikti v razmerju. V empiričnem delu smo intervjuvali šest heteroseksualnih parov, torej šest moških in šest žensk. Uporabili smo kvalitativno metodologijo, in sicer metodo polstrukturiran intervju odprtega tipa, kateri je bil razdeljen v štiri tematske sklope (doživljanje odnosa, potrebe v razmerju, konflikti v razmerju in lastno doživljanje stila navezanosti ter vpliva na razmerje). Vsi intervjuvanci sodijo v starostno skupino 20 do 25 let, so študenti ali zaposleni in imajo stalno prebivališče v Sloveniji. V partnerskem razmerju so vsi najmanj tri leta. Med našimi intervjuvanci imajo štirje odklonilno izogibajoč stil navezanosti, šest intervjuvancev varen in dva preokupiran stil navezanosti. V sklopu potrebe v partnerskem razmerju smo ugotovili, da največ intervjuvancev (sedem) potrebuje fizični dotik kot izkazovanje ljubezni, sledita mu posvečen čas (pet) in besede potrditve (pet). S tretjim sklopom intervjuja smo zaključili, da večina intervjuvancev (devet) konflikta ne doživlja kot grožnje, strategije za reševanje konfliktov pa so se med intervjuvanci razdelile v umik (trije) in vztrajanje pri iskanju rešitve (pet), ali pa strategije sploh ni (štirje). V zadnjem delu intervjuja smo udeležence spraševali, kako sami doživljajo svojo navezanost. Vsi so odgovorili, da se počutijo varno v svojem razmerju. Pojavile so se razlike med spoloma, saj so nekatere pojme v odgovorih izpostavile le ženske (želijo si besednih potrditev in komunikacija jim je pomembna), medtem ko so le moški izpostavili drugačno mnenje (ne čutijo potrebe po besednih potrditvah). Poleg tega je polovica intervjuvancev izpostavila, da so močno navezani na svojega partnerja, šest pa jih je povedalo, da jim je zelo pomemben čas zase.
Ključne besede: ljubezen, stili navezanosti, partnersko razmerje, potrebe, konflikti
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1013,12 KB)

Ključne besede: kognitivni upad, medicinska sestra, umetna inteligenca, psihosocialne potrebe, samostojnost pacienta
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 19
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Osrednja tema diplomske naloge je doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezni. Vključuje tako doživljanje kot tudi zagotavljanje psihosocialnih potreb bolnikov v tej fazi. Opisujemo psihosocialne potrebe skozi celotno obdobje poteka bolezni; od diagnoze do tercialne faze bolezni, saj se psihosocialne potrebe skozi napredovanje bolezni spreminjajo. Bolezen raka je razdeljena na več različnih faz, in tako se psihosocialne potrebe temu tudi prilagajajo, prav tako se prilagajajo načini in možnosti zdravljenja. V teoretičnem delu diplomske naloge obravnavamo medicinske vidike onkoloških obolenj skozi zgodovino in danes. Skozi kritičen pregled literature obravnavamo vzroke za nastanek bolezni, simptome bolezni, stadije boli in načine zdravljenja. Za onkološke bolnike je zelo pomembna pravilna prognoza in pravočasno odkritje raka. S tem namenom v teoretičnem delu govorimo tudi o preventivi. V empiričnem delu smo opravili intervjuje z udeleženci, ki so ustrezali glavnima pogojema za udeležbo. To sta bila diagnoza raka in tercialna faza bolezni. Izvedli smo pet polstrukturiranih intervjujev, ki so potekali na domu bolnikov. Za udeležbo smo se predhodno dogovorili s svojci in s samim bolnikom ter pridobili dovoljenje za glasovno snemanje. Izkazalo se je, da so psihosocialne potrebe onkoloških bolnikov kompleksne, da so predvsem individualne in odvisne od posameznikove vrste bolezni, hitrosti napredka in od odnosov, ki jih imajo bolniki s svojimi najbližjimi. Diagnoza rak pri posameznikih povzroča določeno stisko in zdravstveni tim je v začetni fazi pomemben faktor, ki vpliva na to, kako se bo znal bolnik soočiti z boleznijo. Predvsem je pomembno, na kakšen način bolnik izve za diagnozo. Prav tako je psihosocialna pomoč v začetni fazi pomembna za psihično lažje premagovanje bolezni, in nujno je psihosocialne potrebe zaznati že v začetku. Če to razumemo, potem lahko bolniku že na začetku prihranimo marsikatero stisko in duševne težave. Za veliko težavo se je izkazala stigma ob prejeti diagnozi, saj je v širši družbi bolezen še vedno tabu tema, kadar gre za kakšnega bolnika v ožji okolici. Kljub velikem napredku glede ozaveščanja, bolniki živijo z občutkom odrinjenosti in nesprejetosti. Raziskovanje tega področja ni pomembno zgolj za bolnike, ki se soočajo s tovrstno boleznijo, temveč tudi tako za svojce in prijatelje kot tudi širšo družbo.
Ključne besede: rak, psihosocialne potrebe, strah, sočutje, dostojanstvo, smrt.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 29
Celotno besedilo (755,06 KB)

Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 659; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je, katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to spletno socialno omrežje.
Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1049; Prenosov: 0