361. |
362. |
363. Postopek uveljavljanja pravic v pokojninskem in invalidskem zavarovanju in pravna sredstva za njihovo varstvo : magistrsko deloAnita Vouri Hoblaj, 2015, magistrsko delo Ključne besede: pokojnina, obvezno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno zavarovanje, pravice obveznega zavarovanja, temeljna načela postopka, posebni upravni postopek, sodno varstvo pravic
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3364; Prenosov: 173
 Celotno besedilo (960,14 KB) |
364. Ureditev položaja nezakonitih priseljencev v Sloveniji in Evropski uniji : magistrsko deloHelena Tomaževič, 2015, magistrsko delo Ključne besede: nezakonite migracije, Direktiva 2008/115/ES, Zakon o tujcih, Zakon o mednarodni zaščiti, prosilci za azil, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Frontex
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3744; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,39 MB) |
365. |
366. Odvzem prostosti in omejitev gibanja v policijskih postopkih : doktorska disertacijaSrečko Šteiner, 2016, doktorska disertacija Opis: V disertaciji smo raziskovali policijska pooblastila, s katerimi policisti osebam v policijskem postopku posežejo v osebno svobodo in svobodo gibanja in njihovo normativno urejenost skozi prizmo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Proučevanje primarnega in sekundarnega posega v osebno svobodo in svobodo gibanja nas je zanimalo tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. Odvzem prostosti ni zgolj administrativna kategorija v predkazenskem postopku ali postopku o prekršku, ampak je najstrožji poseg v osebno svobodo posameznika, ki ga policija sme izvršiti samo takrat, ko je to neizogibno potrebno (ultima ratio), da prime in pridrži osumljenca kaznivega dejanja ter v določenih primerih storilca hujšega prekrška. Odločitev o odvzemu prostosti je v obeh primerih sestavni del postopka, v katerem je policija predhodno zbrala dovolj razlogov za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek in mu omeji svobodo gibanja zato, da lahko dokonča zbiranje potrebnih obvestil in dokazov ter ga izroči sodišču. Pri omejitvi svobode gibanja gre za trenutek, ko se soočita osumljeni posameznik in državni aparat prisile. Da država ne bi zlorabila svoje premoči, mora za to poskrbeti pravo. Odvzem prostosti je globok poseg v zasebnost prizadete osebe. Država ga zaradi tega ne sme izvajati brez utemeljenih razlogov. Namen raziskave v disertaciji je proučitev omejitev osebnostnih pravic, konkretno omejitev osebne svobode in svobode gibanja v policijskih postopkih, zavarovanih tako z Ustavo Republike Slovenije kot z mednarodnimi dokumenti.
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, osebna svoboda, policija, pooblastila, policijski postopki, odvzem prostosti, privedba, pridržanje, zadržanje, nadzor, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5623; Prenosov: 338
Celotno besedilo (2,56 MB) |
367. Naloge zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije po Zakonu o pacientovih pravicah : magistrsko deloMetka Peklaj, 2016, magistrsko delo Opis: Zdravje je pravica vsakega človeka ter ena najbolj cenjenih in želenih vrednot posameznika in družbe. Zdravje posamezniku omogoča kvalitetno življenje, družbi pa socialni in gospodarski razvoj. Pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja varujejo številni pravno zavezujoči mednarodni dokumenti. Tudi Ustava Republike Slovenije s pravico do zdravstvenega varstva uresničuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so osebno dostojanstvo, telesna in duševna celovitosti ter spoštovanje pacienta kot osebe. Pacient v okviru zdravstvenega sistema vedno predstavlja šibkejšo stran in posledično potrebuje posebno pravno varstvo. Zakon o pacientovih pravicah ureja dvanajstih pravic, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev. Hkrati z ureditvijo pravic in obveznosti vseh udeležencev v sistemu zdravstvenega varstva zakon ureja način razreševanja nesporazumov in sporov med njimi. Nadzor nad spoštovanjem tega zakona izvaja Ministrstvo za zdravje, pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije pa so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa. V magistrskem delu smo analizirani stanje na področju pacientovih pravic z vidika ugotovitev zdravstvenih inšpektorjev. Le-ti na terenu pogosto ugotavljajo raznovrstne kršitve zakona in neskladja s podzakonskimi akti. Ukrepanje zdravstvenih inšpektorjev je omejeno zgolj na prekrškovno ukrepanje, torej na izrekanje opozoril in glob kršiteljem. Nabor definiranih prekrškov je v zakonu majhen, znotraj tega nabora pa ni veliko prekrškov, katerih znake in odgovornost zanje lahko zdravstveni inšpektorji ugotavljajo sami neposredno pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Z raziskavo smo potrdili, da je šibka točka zakona omejen nadzor nad njegovim izvajanjem. Utemeljili smo potrebo po noveli zakona, in sicer s podelitvijo pooblastila Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora in z razširitvijo nabora ukrepov, ki bi jih zdravstveni inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskih in prekrškovnih nalog smeli in morali uporabiti, kadar bi ugotovili, da je zakon kršen.
Ključne besede: pacienti, pacientove pravice, zdravstveni inšpektorat, zastopnik pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4551; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,13 MB) |
368. Državni in zasebni vidik implementacije čezmejnega zdravstvenega varstva v Evropski uniji : magistrsko deloTomaž Lampe, 2016, magistrsko delo Opis: Zdravje je v sodobnem svetu ena najpomembnejših javnih in zasebnih dobrin, ki ga želimo ohraniti in delovati tudi na njegovo izboljšanje. Dinamične spremembe v družbi, napredek znanosti, staranje prebivalstva, uvajanje novih metod zdravljenja in novih tehnologij, razvoj znanj na številnih področjih ter mnogi drugi dejavniki, ki po naši oceni, vplivajo na spremembe v družbi, zahtevajo tudi ustrezno prilagajanje pravnih norm in uvajanje novih pravnih norm, ki morajo slediti novim potrebam družbe in posameznikov. V magistrskem delu smo raziskovali državnopravni in zasebnopravni vidik implementacije Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pacientovih pravic pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki jo je sprejel Evropski parlament 9. marca 2011. Slovenija je kot polnopravna članica EU implementirala direktivo v svoj pravni red. Ukvarjali smo se z razčlembo pomena in vpliva implementacije z državnega in zasebnega vidika ter vidika dejanske uporabe v praksi. Direktiva predvideva možnost obravnave pacientov pri ambulantnih storitvah v tujini, državah članicah EU, brez predhodnega soglasja nacionalnega zdravstvenega sistema. Predstavili smo probleme, ki so povezani z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, kot so: čakalne dobe, enaka dostopnost za vse državljane, enake kakovosti zdravstvenih storitev znotraj držav članic EU, konkurenčnost, stroški financiranja zdravstvenih storitev; različnost zdravstvenih sistemov med državami članicami; zagotavljanje enake kakovosti zdravstvenega osebja; zagotavljanje uporabe najnovejših metod zdravljenja; opremljenost in organiziranost zdravstvenih ustanov ter druge probleme, ki lahko vplivajo na učinkovitost in uporabnost pravnih rešitev, ki jih direktiva prinaša. S pomočjo anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 787 oseb smo raziskali posameznikov pogled na področju čezmejnih zdravstvenih storitev in njegovo poznavanje pravic, ki izhajajo iz sprejete direktive o zagotavljanju čezmejnih zdravstvenih storitev. Podali smo tudi nekaj rešitev in izboljšav, ki bi lahko prispevali k izboljšanju slovenskega zdravstvenega sistema v povezavi z implementirano direktivo.
Ključne besede: magistrsko delo, čezmejno zdravstveno varstvo, implementacija, pacientove pravice
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3566; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,56 MB) |
369. Omejitve človekovih pravic v policijskem postopku ugotavljanja identitete : magistrsko deloDamijan Kolarič, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sem predstavil omejitve človekovih pravic in spoštovanje le teh v policijskih postopkih. Natančneje sem jih predstavil v policijskem postopku ugotavljanja identitete, ki predstavlja prvi stik s policistom. V uvodu magistrskega dela sem predstavil človekove pravice v policijskih postopkih. Tu sem predstavil etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih. Osrednji del magistrskega dela sem namenil ugotavljanju identitete in identifikacijskem postopku. Predstavil sam postopek ugotavljanja identitete po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in omejitve človekovih pravic v tem postopku. Prav tako sem predstavil analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-152/03-13, o oceni ustavnosti prvega odstavka 35. člena Zakona o policije, ki je policistom dajal podlago za ugotavljanja identitete, analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-312/11-21, o oceni ustavnosti prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člena Zakona o policiji, analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-271/08-19, o oceni ustavnosti tretjega in četrtega člena 56. člena Zakona o policiji in analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-272/98-26 o oceni ustavnosti prvega in drugega odstavka 49. člena Zakona o policiji.
V zaključnem delu magistrskega dela sem na podlagi tuje literature in zakonodaje predstavil analize ugotavljanja identitete v Nemčiji, v Franciji, v Avstriji, v Belgiji, v Veliki Britaniji, v Združenih državah Amerike in na Hrvaškem ter verifikacijo hipotez, ki sem jih postavil v uvodu magistrskega dela.
Ključne besede: človekove pravice in temeljne svoboščine, varuh človekovih pravic, policijska pooblastila, ugotavljanje identitete, policijski postopek
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4188; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,32 MB) |
370. Človekove pravice duševno bolnih oseb : diplomsko deloRebeka Kocbek, 2016, diplomsko delo Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4342; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,06 MB) |
