31. Razvoj marketinga znamke CocktaAna Cajhen, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bosta obravnavana obstoj in razvoj blagovne znamke Cockta, ki proizvaja ikonično slovensko brezalkoholno pijačo. Poglobili se bomo v zgodovino blagovne znamke in spremembe njenih marketinških pristopov za povečanje popularnosti in tržnega deleža. Skozi leta obstoja se je Cockta prilagajala potrošniškim trendom in nadaljevala z marketinškimi aktivnostmi, ki so se osredotočale na povezovanje s potrošniki.
Skozi razvoj znamke in njenega pristopa k marketingu je Cockta posvečala največ pozornosti kakovosti in ohranjanju tradicionalnih vrednot blagovne znamke. Cockta je dokaz, da kombinacija inovativnosti in prilagodljivosti vodi do uspeha na še tako konkurenčnem trgu.
Ključne besede: Cockta, blagovne znamke, marketing, razvoj blagovne znamke, marketinške akcije
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2023; Ogledov: 378; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (3,25 MB) |
32. Pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti : magistrsko deloEva Robida, 2023, magistrsko delo Opis: Koncept trajnosti v vesolju se morda na prvi pogled zdi nenavaden. Navsezadnje se vesolje pogosto obravnava kot ogromen, prazen prostor brez življenja in naravnih virov. Vendar pa naše dejavnosti v vesolju, vključno z nameščanjem satelitov, vesoljskim turizmom in prihodnjimi načrti za morebitno kolonizacijo, predstavljajo potencialna tveganja za občutljivo ravnovesje tega zunajzemeljskega okolja. Koncept trajnostnega razvoja še nikoli ni bil izrecno razširjen na vesolje, po drugi strani pa vesolje nikoli ni bilo izključeno iz njegovega področja uporabe. V magistrskem delu je obravnavana pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti. Prikazan je zgodovinski razvoj vesoljske dobe in obstoječa pravna ureditev prava vesolja. Osrednje poglavje je namenjeno konceptu trajnosti ter njegovi razširitvi na vesoljske dejavnosti, pri čemer je podrobneje predstavljena obstoječa pravna ureditev trajnosti vesolja oziroma pomanjkanje le-te. Preučena je tudi povezava med Agendo 2030 za trajnostni razvoj in vesoljem. Delo analizira, kako se lahko cilji Agende 2030, kot so boj proti podnebnim spremembam, trajnostna industrija in vzdržno upravljanje z viri, uresničijo s pomočjo vesoljske tehnologije. Nazadnje je obravnavan tudi pravni in okoljevarstveni vidik vesoljskega turizma. Raziskuje se, kako je ta oblika vesoljske dejavnosti pravno (ne)urejena ter kakšni so okoljevarstveni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Namen tega dela je osvetliti problem odsotnosti zavezujoče pravne ureditve trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti ter poudariti, da bi bilo sprejetje ustrezne zakonodaje bolj podobno naravnemu razvoju obstoječega pravnega sistema kot revolucionarni spremembi. Uvedba vrednot, ki jih nosi koncept trajnostnega razvoja, bi lahko bila rešitev za nekatere sistemske težave vesoljskega prava, zlasti njegovega dela, ki se nanaša na varstvo vesolja pred vesoljskimi odpadki.
Ključne besede: vesoljsko pravo, trajnostni razvoj, vesoljske dejavnosti, vesoljski odpadki, LTS smernice, Artemis Accords, Agenda 2030, vesoljski turizem
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 451; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,48 MB) |
33. Trajnostni razvoj turizma doline SočeAnja Skočir, 2023, ni določena Opis: Trajnostni turizem ali sonaravni, zeleni turizem, kot tudi poimenujemo smer razvoja turizma, je oblika turizma, na kateri danes temelji strategija razvoja svetovnega in slovenskega turizma. V magistrski nalogi smo preučevali razvoj trajnostnega turizma v destinaciji Dolina Soče. Destinacija Dolina Soče leži na območjih občin Bovec, Kobarid in Tolmin, pred kratkim pa se ji je pridružila tudi občina Kanal ob Soči. Slovenska turistična organizacija Dolino Soče uvršča med vodilne destinacije slovenskega turizma in kot eno najbolj prepoznavnih destinacij z outdoor ponudbo v državi.
V raziskavi nas je zanimalo, kako destinacija razvija svoj turizem in kako uspešno v razvoju sledi trajnosti, ki je prepoznana kot najustreznejša oblika razvoja turizma. Teoretični del zajema predstavitev pojma trajnostnega razvoja turizma, destinacije Doline Soče ter konkurenčnosti v turizmu. V empiričnem delu pa smo izvedli kombiniran raziskovalni pristop, ki zajema kvantitativno raziskavo med lokalnim prebivalstvom Soške doline, obiskovalci destinacije ter turističnim gospodarstvom. S kvalitativno raziskavo smo opravili intervjuje med najpomembnejšimi upravljavci turističnega razvoja na destinaciji. Izvedeni so bili štirje intervjuji.
Ugotovitve kažejo, da je trajnostni turizem prepoznan kot edina možna oblika razvoja na destinaciji, da Dolina Soče v smeri trajnostnega razvoja postopa premišljeno in organizirano, da pa je destinacija v trajnostnem razvoju še na začetku. V letu 2019 je pristopila k nacionalni shemi – Zeleni shemi razvoja turizma, ki je nacionalni program in certifikacijska shema trajnostnega razvoja turizma, za katero je Slovenska turistična organizacija prejela številne mednarodne nagrade. Ob pristopu k shemi in z oblikovanjem nove Strategije razvoja in trženja turizma Doline Soče 2025+ v letu 2020 je destinacija še bolj premišljeno in strukturirano začrtala trajnostno pot naprej. Trajnostne usmeritve se zavedajo tako načrtovalci kot obiskovalci, ponudniki ter lokalno prebivalstvo, treba pa bo načrtovano slediti zastavljenim ciljem in delovati v smeri trajnostnega razvoja, ki je v dobro vsem deležnikom na destinaciji.
Ključne besede: trajnostni razvoj, destinacija Dolina Soče, trajnostni turizem, lokalno prebivalstvo, turistični deležniki
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2023; Ogledov: 503; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,48 MB) |
34. Problematika zavržene hrane v povezavi s cilji trajnostnega razvojaMaja Rot, 2023, diplomsko delo Opis: Predstavili smo problematiko zavržene hrane, kako se jo predela, stranske učinke na okolje in finančne posledice zavržene hrane. Omenili smo nove priložnosti na področju podjetništva ter predstavili štiri cilje trajnostnega razvoja s poudarkom na tematiki zavržene hrane.
Cilj diplomskega dela je bil z metodo anketiranja potrditi ali ovreči hipoteze glede problematike zavržene hrane v Sloveniji. S pridobljenimi rezultati ne moremo potrditi, da je okolje, v katerem živimo, povezano s količino zavržene hrane, prav tako ne moremo potrditi, da višina dohodka vpliva na količino zavržene hrane. Pri zadnji hipotezi pa so naši rezultati pokazali, da starost posameznika ni povezana s količino zavržene hrane.
Ključne besede: Zavržena hrana, načrtovanje, podjetništvo, krožnost, trajnostni razvoj.
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 40
Celotno besedilo (724,75 KB) |
35. Neskladja med teorijo in prakso pri upravljanju urbanih degradiranih območij - na primeru Občine Izola : doktorska disertacijaMatjaž Štolfa, 2023, doktorska disertacija Opis: Degradirana območja kot neustrezno izkoriščeni deli ogrožajo javno zdravje in predstavljajo nevarnosti za naravo in okolje, ki s primerno ureditvijo in upravljanjem predstavljajo potencial za trajnostno rabo in pomembno vplivajo na pospeševanje gospodarskega razvoja. S študijo primera sem predstavil degradirano območje Ladjedelnice Izola, ki že od zadnjega desetletja 20. stoletja čaka na svojo revitalizacijo. Želel sem ugotoviti, zakaj se kljub vsem možnostim, ki jih ponujajo zakonodaja in državne smernice in spodbude, še vedno dogaja, da so degradirana območja, čeprav ležijo na elitnih lokacijah, desetletja prepuščena propadanju. Namen raziskave je bil ugotoviti dejanska neskladja med teorijo in prakso, ki so mi omogočila ugotoviti, kako urediti degradirana območja, da bi obogatila državo in družbo. Koncept urbane prenove ima pomembno vlogo v razvoju urbanih okolij, s katerim je mogoče načrtovati ekonomski in prostorski razvoj mest, a gre lahko tudi za premočno obliko nadzora mestnih oblasti in motnjo na prostem trgu. Z ekonomsko analizo študije primera sem ovrednotil in podal svojo različico rešitve za nadaljnji razvoj območja Ladjedelnice Izola. Delo predstavlja učinke pomanjkanja usmeritvene politike in glavne probleme regeneracije postindustrijskega območja. Ugotavljam, da pravila prostega trga, ki veljajo pri nas, dopuščajo večdesetletno degradiranost lokacije zaradi parcialnih interesov posameznikov in politik, kjer se ideje izgubijo med papirologijo, krizami in drugimi izgovori.
Ključne besede: degradirano območje, urbana prenova, trajnostni prostorski razvoj, občina Izola, Ladjedelnica Izola
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,34 MB) |
36. Vpliv tehnologije na razvoj obveščevalne dejavnosti : diplomsko deloLuka Lupinc, 2023, diplomsko delo Opis: Odkar obstaja človeštvo, je človek začel zbirati informacije, da si je čim bolj olajšal življenje. Obveščevalne službe so ključni element vsake države. Diplomsko delo predstavlja razvoj obveščevalnih služb od prvih zametkov do danes, razlaga z njo povezane pojme in na koncu tudi predvideva, kako se bo obveščevalna služba razvijala v prihodnje. V ospredje je postavljen zgodovinski razvoj obveščevalne dejavnosti, prav tako razvoj obveščevalne dejavnosti v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena primerjavi med obveščevalnimi sistemi sosednjih držav z obveščevalnim sistemom v Sloveniji. Opisane so sodobne metode in smernice, ki si jih obveščevalna služba za boljše delovanje obeta v prihodnje. Z dejstvom, da živimo v globalnem svetu in informacijski dobi, ki spreminja družbo v celoti, se je morala soočiti tudi sodobna obveščevalna dejavnost. Razvoj sodobne tehnologije in informacijske tehnologije na splošno, je bil vzrok, da se je spremenila tudi obveščevalna služba. Obveščevalne službe so pred novimi izzivi, ki niso samo strukturni ali vsebinski. Da bi lahko uspešno delovala, se mora obveščevalna služba prilagoditi vsem spremembam in pri tem biti še korak pred vsemi. Skozi diplomsko delo ugotavljamo, da so se metode dela obveščevalne dejavnosti z razvojem tehnologije spremenile, prav tako se mora obveščevalna dejavnost nenehno prilagajati.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, razvoj obveščevalne dejavnosti, tehnologija, informacije
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 789; Prenosov: 41
Celotno besedilo (895,32 KB) |
37. Nevrofizioterapija pri prezgodaj rojenih otrocihEva Jurančič, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv nevrofizioterapije na prezgodaj rojene otroke s pregledom obstoječe literature. Pridobiti smo želeli nove podatke in znanja, ki bi še dodatno pripomogli k boljšemu učinku na motorični razvoj nedonošenčkov. Opazovali smo razlike v gibanju le-teh in primerjali z razvojem otrok s polno gestacijsko starostjo. Želeli smo ugotoviti vpliv zgodnje nevrofizioterapevtske obravnave. Ugotovili smo, da nevrofizioterapevtska obravnava pozitivno vpliva na razvoj fine in grobe motorike pri prezgodaj rojenih otrocih. Prav tako pa so študije potrdile, da so dojenčki, rojeni s polno gestacijsko dobo, mišično bolj podprti in hitreje ter pravilnejše dosegajo razvojne gibalne mejnike. Največja razlika je opazna pri zelo prezgodaj rojenih otrocih in otrocih, ki so se rodili s polno gestacijsko dobo.
Ključne besede: Fizioterapevtska obravnava, nedonošenček, nevrofizioterapija, motorični razvoj otroka.
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,44 MB) |
38. |
39. Prihodnost EU z vidika ustave za Evropo : magistrsko deloGreti Manfreda, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan razvoj evropske integracije vse od prve ustanovne pogodbe dalje – Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo do zadnje, Lizbonske pogodbe, z namenom predstavitve politik, usmeritev in razvoja delovanja Evropske unije (EU) skozi čas. Obravnavani sta bili Bela knjiga o prihodnosti EU in Konferenca o prihodnosti EU, ki nakazujeta gibalo evropskega razvoja v naprej. Predstavljene so bile krize, ki so se pojavljale v zadnjih 20 letih, ter odzivanje Evropske unije nanje. Pomembno vprašanje, na katerega smo želeli odgovoriti, je predvsem, ali obstoječa »sui generis« ureditev Evropske unije zadostuje za spopadanje z izzivi, ali bi nemara EU morala sprejeti ustavni dokument in iti v smislu federativne ureditve? Kašno prihodnost bi prinesla ustavna ureditev Evropski uniji? Za ta namen je bil v magistrskem delu analiziran empiričen del, s pomočjo katerega smo potrdili naslednji hipotezi: anketiranci so slabo ozaveščeni o Konferenci za prihodnost Evrope in skupna evropska ustava nam prinaša bolj odporno, močnejšo in povezano Evropo. Hipoteza št. 2: anketiranci in evropska poslanca menijo, naj Evropa postane federacija s skupno ustavo, pa je bila zavrnjena. Rezultati so bili interpretirani na podlagi izpolnjenih 230 anketnih vprašalnikov in opravljenima intervjujema z evropskima poslancema Francem Bogovičem in Matjažem Nemcem. Zaključki, ki so predstavljeni v magistrskem delu, lahko služijo za nadaljnje raziskave, predvsem z vidika dojemanja Evropske unije in njene ureditve za naprej, in kot osnova za izvajanje in preverjanje slovenskega javnega mnenja. Evropska integracija se namreč prav danes srečuje z novo nastalo situacijo - vojno na evropskih tleh, ki nas ponovno spodbuja k razmisleku o tem, ali je Evropska unija v obstoječi konfederalni obliki dovolj močna, da preživi še naprej.
Ključne besede: Evropska unija, »sui generis«, razvoj, krize, ustava, federacija
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 56
Celotno besedilo (623,68 KB) |
40. Sodna praksa Sodišča EU s področja delovnega prava : magistrsko deloAnja Smodič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sem predstavila evropsko delovno pravo, Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) in predhodno odločanje v evropskem pravu. Nato sem predstavila deset primerov sodb SEU iz delovnega prava in njihov vpliv na nacionalno zakonodajo in sodno prakso držav članic EU ter poleg navedla še uporabljene pravne vire iz sodb. Sodbe so s področja organizacije delovnega časa, prenosa podjetij, napotitve delavcev, letnega dopusta, enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, spremembe spola in starostne pokojnine ter varstva nosečih delavk oz. delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, pri delu. Skozi te primere in vključeno slovensko delovnopravno sodno prakso ter dodatno raziskavo slovenske delovnopravne sodne prakse, sem prišla do ugotovitev, da je slovenska sodna praksa s področja delovnega prava usklajena z odločitvami SEU ter da slovenska delovna in socialna sodišča ne dajejo več pravic, kot veleva evropska zakonodaja. V zadnjem delu sem se lotila statistične raziskave naslavljanja predhodnih vprašanj držav članic EU ter izdanih sodb SEU iz delovnega prava v obdobju od januarja 2018 do avgusta 2022. Namen pridobivanja podatkov je bil ugotoviti, ali Slovenija naslavlja na SEU zelo malo predhodnih vprašanj s področja delovnega prava. Iz predstavljenih podatkov lahko vidimo, da je temu žal tako, v analizi pa sem predstavila tudi razloge za to. V zaključku sem pozornost namenila prihodnjemu razvoju delovnega prava, pri čemer sem delno izhajala tudi iz predstavljenih sodb SEU. Navedla sem razloge nacionalnih sodnikov, zakaj se generalno gledano neradi poslužujejo postavljanja predhodnih vprašanj na SEU. Direktnih statističnih podatkov o številu naslovljenih predhodnih vprašanj držav članic EU in sodbah SEU na področju delovnega prava nisem nikjer zasledila, zato sem z lastno raziskavo statistike tega področja prišla do novih podatkov. S prevodi iz tujih virov, kot so npr. mesečna poročila za delovno pravo Evropske komisije, sem v slovenski jezik doprinesla vpogled v to, kako so predstavljene sodbe vplivale na delovno pravo držav članic EU. Prav tako sem tudi s prevodi iz raznih tujih virov prikazala aktivnost oz. neaktivnost nacionalnih sodnikov pri postavljanju predhodnih vprašanj. Na podlagi vsega predstavljenega lahko dobimo nek dodaten vpogled v evropsko delovno pravo in v to, kakšne spremembe se obetajo v prihodnje.
Ključne besede: evropsko delovno pravo, sodbe SEU iz delovnega prava, SEU, predhodno vprašanje, statistična analiza predhodnih vprašanj in sodb SEU iz delovnega prava, pravo EU, nacionalni sodnik, nadaljni razvoj delovnega prava
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 682; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,52 MB) |
