1. Lokalna podpora zagonskim podjetjem : diplomska nalogaAndrejka Ferenčak, 2023, diplomsko delo Opis: Veliko diplomskih del in znanstvenih člankov je že bilo napisanih na temo nacionalne podpore zagonskim podjetjem, manj pa je znano, kako posamezne občine prispevajo k spodbujanju lokalnih start-up podjetij. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, kjer smo obravnavali dve sosednji občini, in sicer občino Brežice in občino Krško. Opravljeni so bili štirje intervjuji, dva intervjuja s predstavnikoma podpornih organizacij iz občin Brežice in Krško, in dva intervjuja s predstavnikoma startup podjetij iz omenjenih občin. Ugotovili smo, da podjetja svoj sedež v manjših občinah vidijo kot omejitev, toda hkrati priznavajo, da s sodobnimi možnostmi, ki jih omogoča e-poslovanje, kot je promocija na družbenih omrežjih, sama lokacija ni več tako bistvena. Dobili smo predloge za izboljšanje pomoči za novonastala podjetja od občin: vzpostavitev mentorstev, večje vključevanje v nacionalne programe in podporne sheme za podjetja in vzpostavitev pomoči pri črpanju evropskih sredstev. Ključne besede: startup podjetja, startup podjetja, spodbujanje startupov, inkubatorji, podjetništvo, občinska podpora, novo nastala podjetja, finančna podpora Objavljeno v ReVIS: 17.07.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 31 Celotno besedilo (891,51 KB) |
2. Spodbujanje osnovnih čutov pri fizioterapevtski obravnavi starejših odraslih z demenco : diplomska nalogaBarbara Ajster, 2022, diplomsko delo Opis: Staranje je del življenja, ki prinaša fiziološke, psihološke in socialne spremembe. Podatki kažejo, da se razvite družbe pospešeno starajo, zato je smiselno razmišljati o kakovostnem staranju. Upad, ki vpliva na celotno življenje, je značilen na senzornem področju, povezan pa je tudi s kognitivnim delovanjem. Demenca prizadene vedno več starejših odraslih, večinoma so prisotni vedenjski in psihološki simptomi. Te simptome v večji meri blažijo s farmakološkimi metodami, nefarmakološke pa so precej neraziskane. Spodbujanje osnovnih čutov je intervencija, ki ne zahteva veliko izobraževanja, fizičnega prostora in finančnega vložka, lahko pa doprinese h kakovostnejši celostni obravnavi. Komunikacija poteka neverbalno, zato je primerna tudi za osebe s kognitivnim upadom. Intervencije multisenzorne stimulacije z različnimi aktivnostmi in pripomočki spodbujajo olfaktorni, taktilni, vidni, slušni in gustatorni sistem. Širina te intervencije omogoča, da uporabimo na posameznika usmerjen pristop. Dotik ima velik vpliv na nas v zaznavah, mislih, občutkih ali vedenju drugega. Pomemben je pri socialnih interakcijah ter ima vpliv na duševno zdravje. Roke in s tem tudi dotik so ključno orodje fizioterapevta, ki lahko poleg terapij z dotikom izrazi tudi skrb, empatijo, podporo in osebo tudi pomiri. Celostni bio-psiho-socialni model poudarja pomembnost vključevanja življenjskega sloga in psiholoških dejavnikov v obravnavo. Večina raziskav s področja multisenzorne stimulacije je metodološko šibkih in bi bilo za vključevanje senzornih intervencij v protokole treba to spremeniti. Kažejo se pozitivni učinki, vendar bi bilo potrebnih več kakovostnih raziskav z dobro zasnovo, velikim vzorcem, trdnimi dokazi in vključitvijo kontrolnih skupin. Ključne besede: Bazalna stimulacija, multisenzorna stimulacija, spodbujanje čutov, fizioterapija, delovna terapija Objavljeno v ReVIS: 21.12.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 68 Celotno besedilo (594,51 KB) |
3. Spodbujanje samostojnosti 1-3 letnih otrok v vrtcu : diplomsko deloIrena Zelinšček, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih
otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal
določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili
pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja,
intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke
spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter
kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu.
Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova
pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo
tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne
obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši
spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko
aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč
popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost.
Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu
omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v
otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so
otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v
vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko
uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove
samostojnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, samostojnost, spodbujanje, vzgoja, razvojne faze in mejniki Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1898; Prenosov: 126 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Spodbujanje socialnega podjetništva : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeUrška Kavčič, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi ugotavljamo, kateri dejavniki vplivajo na spodbujanje socialnega
podjetništva v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na teoretične opredelitve socialnega
podjetništva, socialnega podjetnika in socialnega podjetja. Opisujemo socialno podjetništvo
po svetu in v Sloveniji ter pregledamo obstoječe pobude za spodbujanje socialnega
podjetništva v Sloveniji. Temu sledi opis največkrat omenjenih spodbud, ki vplivajo na razvoj
socialnega podjetništva. V nadaljevanju, na podlagi kvalitativne analize, prikažemo možnosti
za spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji in podamo naša priporočila. Ključne besede: spodbujanje socialnega podjetništv, finančne spodbude, občine, lokalne skupnosti, vloga občin in lokalnih skupnosti, manjša stopnja brezposelnosti, družbenokoristni cilji Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 970; Prenosov: 52 Celotno besedilo (1,57 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |