1. SODOBNE SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA VRNITEV V ŠPORT PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZIRok Žagar, 2019 Opis: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 3870; Prenosov: 436
 Celotno besedilo (673,60 KB) |
2. Najpogostejše poškodbe rokometaševAnže Dolničar, 2023 Opis: Fizioterapevtska podpora v profesionalnih rokometnih timih je že nekaj časa stalna praksa. Pojavnost poškodb pri amaterskih športnikih je visoka, še pogosteje pa pride do poškodb pri profesionalnih športih, bodisi individualnih ali skupinskih. Rokomet je visoko intenziven šport, kjer so igralci neprestano v gibanju, kompleksni elementi rokometne igre kot so hitre spremembe gibanj, nenadna zaustavljanja, skoki ter najrazličnejši doskoki in gibanja v preži pa predstavljajo visoko tveganje za pojav poškodb. Glede na mehanizem poškodovanja ločimo akutne poškodbe in pa poškodbe, ki so posledica preobremenitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti in analizirati najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri profesionalnih igralcih rokometa. Po analizi naše raziskave in pregledu znanstvenih člankov smo ugotovili, da so najpogostejše poškodbe v rokometu zvin skočnega sklepa, poškodba sprednjih kolenskih vezi (ACL), poškodbe dlani in prstov. To so akutne poškodbe, ki so največkrat posledica stika z drugim igralcem ali predmetom (npr. rokometna žoga). Najpogostejše poškodbe, ki pa so posledica obremenitve pa so poškodbe ramenskega obroča, ki pa so največkrat posledica nenehnih elementov meta žoge. Preučili in opredelili smo tudi najustreznejše postopke diagnosticiranja rokometnih poškodb, ter ugotovili, da je najustreznejša celostna diagnostika. Najpomembnejši je natančen fizioterapevtski pregled, ki vključuje vse splošne in specifične procese diagnosticiranja, pri katerem pa so lahko fizioterapevtu v pomoč tudi drugi za to usposobljeni zdravstveni delavci. Poleg tega, je pomembna tudi slikovna radiološka diagnostika, ki je fizioterapevtu v pomoč pri pravilnem diagnosticiranju. Največkrat uporabljene metode radiološkega diagnosticiranja so magnetna resonanca ter rentgensko slikanje. Rezultati naše raziskave so pomembni tako za športnike, kot tudi za vse zdravstvene delavce v športu in trenerje. Z ugotovitvami lahko pozitivno vplivamo na fizioterapevtsko prakso v športu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Rokomet, rokometne poškodbe, rehabilitacija poškodb, sprednja križna vez, zvin gležnja.
Objavljeno: 25.01.2023; Ogledov: 731; Prenosov: 71
Celotno besedilo (910,15 KB) |
3. Fizioterapevtska obravnava pacienta po rekonstrukciji sprednje križne veziNadin Zubović, 2024 Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo dolgoročne funkcionalne kakovosti življenja pacientov in fizioterapevtski obravnavi po uspešno zaključeni rekonstrukciji sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL). Cilj naloge je bil raziskati, kako učinkovita je rehabilitacija po rekonstrukciji ACL ter ali obstajajo razlike med spoloma v izidih rehabilitacije. Izpostavljeni sta bili dve osnovni hipotezi. Prva hipoteza je trdila, da fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Druga hipoteza pa je predvidevala, da je rehabilitacija po operaciji sprednje križne vezi bolj uspešna pri moških kot pri ženskah. Za diplomsko nalogo so bili analizirani rezultati desetih študij, pri čemer je bila kakovost literature ocenjena kot odlična. Rezultati raziskav so potrdili prvo hipotezo, saj je učinkovita fizioterapevtska obravnava pomembno vplivala na celovito okrevanje in visoko kakovost življenja po rekonstrukciji ACL. Poleg tega so raziskave pokazale, da so moški v nekaterih primerih dosegali boljše rezultate v rehabilitaciji v primerjavi z ženskami, kar je le delno potrdilo našo drugo hipotezo. Aktivno sodelovanje pacientov v rehabilitaciji je igralo ključno vlogo za dosego optimalnih rezultatov, ki so se kazali v izboljšani kakovosti življenja in sposobnosti za športne aktivnosti. Časovni okvir rehabilitacije je predstavljal izziv, vendar se je pokazalo, da pacienti v različnih časovnih obdobjih po operaciji dosegajo dobre rezultate. Kljub pozitivnim ugotovitvam so se pojavili izzivi, zlasti v povezavi s sočasnimi kirurškimi posegi, ki lahko negativno vplivajo na kakovost življenja več kot 10 let po rekonstrukciji ACL. Razmišljanje o integraciji sodobnih tehnologij v rehabilitacijske programe se kaže kot potencialno orodje za optimizacijo procesa okrevanja. Sklepi raziskave poudarjajo ključno vlogo fizioterapevtske obravnave pri izboljšanju funkcionalnosti po rekonstrukciji ACL. Razlike med spoloma zahtevajo prilagojene rehabilitacijske pristope, medtem ko individualiziran pristop ostaja ključen za obvladovanje izzivov in izboljšanje dolgoročnih rezultatov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Funkcionalna kakovost življenja, sprednja križna vez, rekonstrukcija in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno: 10.05.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 14
Celotno besedilo (618,55 KB) |
4. Diagnosticiranje poškodbe sprednje križne vezi s kliničnim testiranjemIris Kandžič, 2024 Opis: Poškodba SKV je pogosta ortopedska poškodba, katere incidenca se kljub preventivnim programom povečuje, zaradi pogostosti pa se v zdravstveni stroki pojavlja želja po hitrejšem in cenejšem načinu diagnosticiranja poškodbe. Namen diplomske naloge je bil pregledati literaturo o diagnostični vrednosti kliničnih testov pri sumu na poškodbo SKV. Cilj naloge je bil ugotoviti občutljivost, specifičnost, diagnostično zanesljivost ter pozitivno in negativno napovedno vrednost nekaterih najpogosteje uporabljenih kliničnih testov pri sumu na poškodbo SKV (Lachmanov test, sprednji predalčni test, pivot shift test in lever sign test) in rezultate primerjati z zlatim standardom (MR in diagnostična artroskopija). Na osnovi predhodnega pregleda literature smo si zastavili hipotezo H1, ki pravi, da imajo klinični testi pri sumu na poškodbo SKV visoko diagnostično zanesljivost, in hipotezo H2, ki pravi, da so rezultati testov, izvedenih med anestezijo, boljši od rezultatov, dobljenih pri testiranju zavestnega pacienta. V pregled je vključenih 12 študij, po pregledu katerih lahko delno potrdimo hipotezo H1, saj imajo testi pri enostavnejših primerih poškodb visoko diagnostično zanesljivost, manj zanesljivi pa so pri akutnih poškodbah, kjer bolečina in oteklina omejujeta izvedbo kliničnih testov, ter pri kompleksnih poškodbah, kjer je poškodovanih več sosednjih struktur in izolirano testiranje SKV ni zadostno. Glede na študije lahko potrdimo hipotezo H2, saj so vse primerjave testiranja pri zavesti in med anestezijo imele boljše rezultate v prid testiranju med anestezijo. Prednost testiranja med anestezijo se pokaže predvsem v tem, da pri močni fleksiji kolena pacient testiranja ne omejuje z mišičnimi kontrakcijami, ki bi jih sprožila bolečina. Kljub temu da so testi poznani in uveljavljeni, pa primanjkuje študij, ki bi definirale situacije, kjer bi jih lahko opolnomočili za diagnosticiranje poškodbe SKV. Take študije bi obsegale definirane statistične parametre testov, poenotene vključitvene in izključitvene kriterije ter demografsko reprezentativen vzorec.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Sprednja križna vez, poškodba, diagnostična vrednost, klinično testiranje, slikovna diagnostika.
Objavljeno: 21.05.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 6
Celotno besedilo (833,75 KB) |
