1. |
2. "Ogledalo, ogledalo na steni povej" ali pravi obraz anoreksije nervozeVida Mlakar, 2018 Opis: V nalogi bom predstavila, da je anoreksija nervoza (v nadaljevanju AN) mnogo več kot to. Izpostavila bom,
da ne gre za le problem s hrano, temveč gre za življenjsko ogrožajoč način spopadanja z lastnimi
čustvenimi težavami posameznika, ki se kaže v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja.
V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila motnjam hranjenja, opozorila bom na
pomembno razlikovanje med motnjami hranjenja in prehranjevanjem ter se v nadaljevanju
osredotočila zgolj na AN kot najbolj prepoznano motnjo hranjena. Po predstavitvi simptomov
omenjene motnje hranjenja me bodo zanimale klinične značilnosti in diagnostična merila za
AN, pri čemer bom nekaj več pozornosti namenila osrednjemu diagnostičnemu merilu, tj.
moteni predstavi o lastnem telesu bolnika z AN, saj naj bi skladno z mojo hipotezo bolniki z
AN vztrajno doživljali svoje telo kot preobilno. V nalogi bom vsa poglavja vseskozi
dopolnjevala z osebnimi izpovedmi in izkušnjami bolnikov z AN. Teoretični del naloge bom
zaključila s podrobnejšo predstavitvijo zdravljenja AN, kjer bom nekaj pozornosti namenila ne
le metodam in pristopom zdravljenja, pač pa tudi predstavitvi izsledkov raziskave o izkušnjah
in stališčih staršev pri skrbi za mladostnika z AN.
Glede na to, da naloga temelji na sekundarno obdelanih podatkih, bom v empiričnem delu
predstavila in analizirala tri raziskave, na podlagi katerih bom potrdila ali zavrnila postavljene
hipoteze. Prva raziskava bo osredotočena na zagotavljanje empirično utemeljenega in klinično
veljavnega koncepta o moteni telesni predstavi bolnika z AN. Druga bo dala dober vpogled v
notranji konflikt oziroma ambivalentnost, ki jo bolniki čutijo do AN. Predstavitev tretje pa bo
primerjava pogledov bolnikov, staršev in zdravstvenega osebja na sposobnost zavedanja in
zaznavanja čustev pri bolnikih z AN. Analize omenjenih raziskav bodo podlaga za dve potrditvi
v nalogi postavljenih hipotez in eno delno potrditev hipoteze. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, motena predstava, telo, zdravljenje, magistrske naloge Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1268; Prenosov: 114 Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. Moška želja po vitkih ženskih telesihDamjana Šegina, 2015 Opis: V magistrski nalogi raziskujemo sodobne predstave o idealni ženski lepoti skozi moške ideale
lepote in pričakovanja in jih primerjamo z ženskimi prepričanji o tem, kaj je za moške idealna
ženska lepota. Tema je zelo aktualna zaradi vse večje obremenjenosti žensk z lastnim
videzom, kar posledično vpliva na pojav različnih bolezenskih stanj (npr. anoreksija, bulimija
itd.), ki pa imajo tako psihične kot fizične posledice. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali
so ženske zadovoljne s svojim telesom in ali menijo, da so svojim partnerjem všeč. Na drugi
strani pa nas je zanimalo, kaj moški menijo o videzu svoje partnerice, kakšna je za njih
idealna ženska lepota ter kaj je moškim najpomembnejše pri izbiri partnerice (spolne in
življenjske sopotnice). Z analizo ključnih pojmov, ki se navezujejo na družbeni in biološki
spol, žensko lepoto skozi zgodovino in sodobne lepotne ideale, pomen lepote za ženske in
njihovo prepričanje, ideal vitkosti ter moške želje glede idealne ženske lepote smo v
empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali zadovoljstvo žensk z
njihovim videzom in njihove predstave o moških željah. Hkrati pa smo pri moških preverjali,
kako so zadovoljni z videzom svoje partnerice in kakšno je za njih idealno (lepo) žensko telo
oz. zunanji videz. S pomočjo raziskave smo ugotovili določena ujemanja, pa tudi razhajanja v
mnenjih in pričakovanjih glede lepotnih idealov pri obeh spolih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: spol, lepotni ideali, vitkost, žensko telo, videz, ženska prepričanja, moške želje, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 872; Prenosov: 85 Celotno besedilo (2,47 MB) |
4. Mednarodna razširjenost joge kot manifestacija globalnega trenda individualizacijeMarjan Krajnik, 2016 Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo procese in mehanizme, ki v kontekstu strukturne in
akterske dimenzije globalnega trenda individualizacije prispevajo k mednarodni širitvi joge.
Omenjene procese in mehanizme prikazujemo v obliki konceptualnega okvira, s katerim smo
operacionalizirali ključne koncepte in ideje proučevanega fenomena. Za verifikacijo
konceptualnega okvira smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Podatke in informacije, s
katerimi smo testirali omenjene hipoteze, smo zbrali s spletno anketo in poglobljenimi
intervjuji. Za izvedbo spletne ankete smo oblikovali študijsko populacijo, za poglobljene
intervjuje pa namenski vzorec dobro obveščenih posameznikov. V kulturno-geografskem
smislu smo se z raziskavo omejili na področje Slovenije, Italije in Avstrije. Iz izidov
statistične analize, usmerjene kvalitativne analize vsebine in testiranja raziskovalnih hipotez
smo ugotovili, da ključne elemente proučevanega fenomena predstavljajo: (1) strukturna
dimenzija individualizacije, oziroma institucionalno okolje, mediji in družbene mreže, (2)
akterska dimenzija individualizacije, oziroma preplet refleksivnega mišljenja, znanja,
izobrazbe in veščin na ravni posameznika, (3) kvantitativna širitev joge, oziroma rast števila
vadečih, rast trga storitev in izdelkov povezanih z jogo ter zavzemanje dodatnega družbenega
prostora, (4) kvalitativna širitev joge, oziroma spremembe v trializmu telo-um-duh,
refleksivnih identitetah in življenjskih poteh vadečih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: joga, mednarodna širitev joge, globalni trendi, individualizacija, življenjske poti, refleksivne identitete, dinamični model telo-um-duh, disertacije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 852; Prenosov: 67 Celotno besedilo (8,35 MB) |
5. Predelava psihične travme s pomočjo metode brainspottingMaša Ošabnik Plemelj, 2022 Opis: Ko doživimo travmo, jo doživimo s celotnim telesom. Iz potrebe po preživetju celotno izkušnjo »zamrznemo« globoko v možgane. Nepredelana travma tako ostane v našem telesu ter se nezavedno ponavlja in prenaša, kar lahko predstavlja problem.
V magistrski nalogi smo raziskovali, zakaj je pomembno, da pri predelavi travme v psihoterapevtskem procesu vključujemo tudi delo s telesom. V teoretičnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opredelili, kaj so travma in travmatični dogodek, kakšne vrste travm poznamo in kakšne posledice travma »pušča« za seboj. V nadaljevanju smo predstavili, kako nepredelana travma vpliva na razvoj možganov, telesa in spomin. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opisali uporabo metode brainspotting, ki omogoča dostop do najzgodnejših travmatičnih dogodkov, ki se jih zavestno ne spominjamo, a pomembno vplivajo na naše življenje. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore petih terapevtov, ki so sodelovali v intervjuju. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in dve podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je za predelavo travme ključno delo s telesom. Na glavno raziskovalno vprašanje glede učinkovitosti metode brainspotting pa lahko na osnovi teoretičnega dela in empirične analize odgovorimo, da je metoda učinkovita, vendar ni primerna za vsakega klienta. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: travma, telo, možgani, spomin, brainspotting, magistrske naloge Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 738; Prenosov: 122 Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. Aleksitimija in regulacija čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojkPolona Završnik, 2023 Opis: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev.
Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo Objavljeno: 30.08.2023; Ogledov: 452; Prenosov: 24 Celotno besedilo (1,90 MB) |