31. Evropska fiskalna unija – naslednja stopnja? : diplomsko deloValerija Klinec, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, ali obstaja možnost, da so različni davki, še posebej tisti digitalne dobe, povod za naslednjo stopnjo integracije EU ali nasprotno – ali je ideja fiskalne unije še daleč od realnosti. Prva ovira na področju davkov v EU je ta, da to predstavlja eno izmed zadnjih področij, kjer države članice odločajo s soglasjem in ne s kvalificirano večino. V zadnjih letih sta največ pozornosti pridobila davek na digitalne storitve in davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Predlogi so bili sicer leta 2021 umaknjeni s sporočilom Evropske komisije. Dva glavna politična izziva te dobe sta, kje obdavčiti ter kaj. Diplomska naloga nas skozi zgodovinsko, raziskovalno ter primerjalno metodo popelje do odgovora, da je verjetnost, da bi davki digitalne dobe predstavljali povod za naslednjo stopnjo integracije, trenutno nizka. Sistem odločanja s soglasjem države članice še vedno izkoriščajo sebi v prid in v škodo enotnega trga. Čeprav obstajajo točke, strinjanja, tudi glede davkov digitalne dobe, želja po skupnem proračunu, ki bi »nadomestila« vse nacionalne, še ni bila jasno izražena, prav tako pa bi bil proces vzpostavljanja takšnega »sistema« kompleksen. Se pa države članice povezujejo na drugačne načine. Pri tem je seveda pomembno tudi mnenje evropskih državljanov. Na področju davkov je potrebna posebna pozornost, saj je obdavčitev bistvena za delovanje družbe. Je ključni instrument javne politike – glavni vir prihodkov vlad.
Ključne besede: evropska fiskalna unija, integracija, davki, digitalna doba, enotni trg
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2022; Ogledov: 977; Prenosov: 120
 Celotno besedilo (587,03 KB) |
32. |
33. Vpliv dovoljenja za objekt daljšega obstoja na tržno vrednost nepremičnin : magistrsko deloBorut Kermolj, 2021, magistrsko delo Opis: V Sloveniji je veliko nedovoljenih gradenj, ki jih bodo morali lastniki ustrezno legalizirati, če bodo želeli urediti njihovo pravno stanje in jih prodati. Ena izmed možnosti, ki jih omogoča trenutni Gradbeni zakon, je legalizacija objekta kot objekta daljšega obstoja. S tem načinom legalizacije želi zakonodajalec poenostaviti postopek legalizacije objektov. V magistrskem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili mnenja poznavalcev nepremičnin, nepremičninskega trga in gradnje o vplivu legalizacije objekta kot objekta daljšega obstoja na njegovo tržno vrednost, o odločitvi investitorjev za tovrstno legalizacijo in o morebitnih ovirah oziroma pomislekih kupcev ob nakupu. Rezultati ankete kažejo, da se lastniki odločajo za tovrstno legalizacijo zaradi enostavnejšega in hitrejšega postopka ter nižjih stroškov ter da bi objekti daljšega obstoja morali doseči nekoliko nižjo vrednost na nepremičninskem trgu. Pridobljeni rezultati magistrskega dela bodo služili zainteresirani širši javnosti, ki bo prišla v stik z legalizacijo objektov, bodisi kot lastniki pri odločitvi o načinu legalizacije, nepremičninski agenti in projektanti pri svetovanju ali ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri cenitvi. Kot kaže, legalizacija objekta kot objekta daljšega obstoja ne bo vplivala na njegovo tržno vrednost, vendar bi temu morali posvetiti več pozornosti.
Ključne besede: legalizacija, črna gradnja, trg nepremičnin, vrednotenje, pogojna veljavnost
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 959; Prenosov: 94
Celotno besedilo (5,70 MB) |
34. |
35. |
36. |
37. Most med izobraževanjem in trgom dela : magistrska nalogaDamjana Gruden, 2015, magistrsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Ključne besede: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1071; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
38. Dejavniki, ki vplivajo na potrošnika pri nakupu novih pnevmatik za osebna vozilaMojca Omahen, 2021, diplomsko delo Opis: Lastnikom vozil pnevmatika zagotavlja dober oprijem na cestišču in skrbi za udobno ter varno vožnjo. Vozniki so običajno pripravljeni plačati več, da bi zagotavljali varnost sebi in svoji družini. Kupci se odločajo na podlagi svojih želja, potreb in finančnih zmožnosti. Na njihov nakup pa imajo močan vpliv tudi drugi dejavniki. Običajno kupujemo pnevmatike vsakih nekaj let. Nakup nam predstavlja večji finančni zalogaj, zato je cena pomemben dejavnik nakupne odločitve. Na odločitev imajo močan vpliv tudi tehnične lastnosti pnevmatike, predvsem oprijem na mokrem. Posameznik nakup pogosto opravi glede na svoje pretekle izkušnje z določenimi blagovnimi znamkami ali pa se odloči glede na strokovno priporočilo vulkanizerja oziroma mehanika. Kupci smo si med seboj različni in niso vsi dejavniki vsakemu enako pomembni.
Zaradi staranja voznega parka v Sloveniji je na cestah vedno več starejših vozil. Prav tako je zaradi demografskih značilnosti vedno več starejših kupcev pnevmatik.
Na nakup novih pnevmatik ima močan vpliv tudi dejavnik vremena. Veliko potrošnikov namreč začne razmišljati o nakupu novih pnevmatik, ko se bliža sprememba vremena.
Zaradi padca kupne moči, staranja voznega parka in staranja prebivalstva lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti vse več kupcev na svojem vozilu uporabljalo le en komplet pnevmatik. Nakupi posameznikov pa bodo še bolj premišljeni.
Ključne besede: pnevmatike, trg pnevmatik, dejavniki nakupa pnevmaatik
Objavljeno v ReVIS: 11.08.2021; Ogledov: 1228; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,39 MB) |
39. Položaj mladih na trgu dela v Goriških Brdih : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeKristina Brašnić, 2013, diplomsko delo Opis: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti.
Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in
ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo
obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja
kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere.
Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere
mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo
razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi
ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na
trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu
dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V
naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje
brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje
smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V
empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede
njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS
in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove
karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi
mladimi iz Goriških brd.
Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede
njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost
napredovanja in ustvarjanja kariere.
Ključne besede: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1325; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,01 MB) |
40. Mladi diplomanti kot iskalci zaposlitve : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeDarija Rupnik, 2013, diplomsko delo Opis: Tematika brezposelnih mladih diplomantov je aktualna tema. Vsi si želimo stabilno
zaposlitev. Iskanje take zaposlitve z vidika posameznika je pomemben del našega
življenjskega cikla. Zaposlitev nam predstavlja ekonomsko in socialno neodvisnost, zato si
brez nje težko načrtujemo življenje, kariero in družino. Mladi diplomanti so zaradi
negotovosti na trgu dela izpostavljeni tudi večji socialni izključenosti in s tem socialni
neenakosti še na drugih področjih življenja. Da bi si ti iskalci zaposlitve izboljšali svojo
zaposljivost ter povečali konkurenčnost na trgu delovne sile, se morajo zavedati svojih
slabosti in napak, ki jih imajo pri iskanju zaposlitve.
Naloga proučuje dogajanje na trgu dela, predvsem na področju, ki se dotika zaposlovanja
mladih diplomantov. Razdeljena je na tri dele. Prvi del obravnava pojem brezposelnosti,
zaposljivosti in trg dela v Sloveniji. Tu so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje
mladih diplomantov. V drugem delu je predstavitev kvalitativne metode dela s fokusno
skupino z namenom pridobivanja mnenj in stališč o brezposelnosti mladih diplomantov.
Najpomembnejši del naloge je namenjen predstavitvi pridobljenih podatkov. Ključna
ugotovitev v nalogi je, da je za uspešno zaposlovanje mladih diplomantov pomembnih več
dejavnikov. Na nekatere zunanje dejavnike posameznik ne more vplivati, lahko pa vpliva na
svoja dejanja v postopku iskanja zaposlitve, kajti vedno prihaja bolj do izraza dejstvo, da
mora diplomant, ki išče zaposlitev, vedno bolj prevzemati odgovornost za svojo pot, ki ga vodi
do zaposlitve ter posledično s tem do materialne in socialne varnosti.
Ključne besede: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposljivost, pot do prve zaposlitve, trg delovne sile
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1446; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,09 MB) |
