Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Starostne spremembe pri starostnikih vodijo do hitrejših poškodb glave, medtem ko fiziološke spremembe v možganih poslabšajo izide zdravljenja in otežujejo zdravstveno nego. V nalogi smo opisali izzive zdravstvene nege, preučili najpogostejše negovalne diagnoze, opredelili ključne življenjske aktivnosti ter raziskali vlogo medicinske sestre pri vključevanju svojcev v obravnavo starejših po poškodbi glave. Namen raziskave je bil preučiti različne vidike zdravstvene nege starejših po poškodbi glave. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode. Za empirični del so bili zbrani in analizirani podatki, pridobljeni s tehniko intervjuvanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege z delovnimi izkušnjami pri obravnavi starostnikov s poškodbo glave. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom strokovne in znanstvene literature domačih in tujih avtorjev. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, Google Učenjak in ScienceDirect. Rezultati: Izzivi medicinskih sester so prepoznavanje simptomov poškodb glave, preprečevanje zapletov in padcev, spodbujanje rehabilitacije, prilagajanje oskrbe individualnim potrebam ter sodelovanje z multidisciplinarnim timom in družinami. Negovalne diagnoze, ki so prisotne pri starejših s poškodbo glave, so: zmanjšana sposobnost prilagoditve znotraj lobanje, tveganja za neučinkovito prekrvavitev možganov, aspiracijo, neučinkovit dihalni vzorec, okužbo in akutno bolečino. Najpogosteje izvajane življenjske aktivnosti so spremljanje vitalnih funkcij, aplikacija zdravil, pomoč pri osnovnih dejavnostih in preprečevanje zapletov, ki so prilagojene posamezniku in temeljijo na teoriji Virginie Henderson. Medicinske sestre svojce informirajo, izobražujejo, jim dajejo čustveno podporo, jih koordinirajo in motivirajo. Razprava: Medicinske sestre imajo izjemno pomembno vlogo pri oskrbi starostnikov s poškodbo glave. Svoje delo opravljajo z visoko mero predanosti in strokovnosti, pri čemer se vsakodnevno srečujejo z različnimi izzivi. Na podlagi celovite ocene potreb posameznika postavljajo prilagojene negovalne diagnoze, hkrati pa izvajajo vseh 14 temeljnih življenjskih aktivnosti po modelu Virginie Henderson. Kot ključni povezovalni člen med starostnikom, njegovimi bližnjimi in multidisciplinarnim timom zagotavljajo celostno obravnavo ter prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja in okrevanju starostnikov.
Ključne besede: Zdravstvena nega, celostna oskrba, poškodba glave, starostnik, svojci.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Demenca je kronična bolezen, ki vpliva na spomin, razmišljanje in vedenje ter vodi v postopno izgubo samostojnosti. Zdravstvena nega oseb z demenco zahteva celosten pristop, ki vključuje sodobne metode oskrbe. Terapevtska komunikacija poudarja empatičen in razumevajoč odnos, medtem ko validacija temelji na priznavanju občutkov in doživljanja oskrbovancev. Snoezelen metoda ustvarja sproščujoče okolje z uporabo multisenzoričnih dražljajev, glasbena terapija pa spodbuja čustveni izraz in pomiritev. Remotivacijska terapija krepi samospoštovanje in motivacijo, medtem ko biografski pristop temelji na vključevanju življenjskih zgodb oskrbovanca za bolj prilagojeno in spoštljivo oskrbo. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno nego oskrbovancev z demenco.
Ključne besede: demenca, oskrbovanci z demenco, zdravstvena nega, metode oskrbovanja
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1013,80 KB)

Opis: Izhodišča: Ena od težjih psihiatričnih bolezni je shizofrenija. Za medikamentozno zdravljenje te bolezni se uporabljajo antipsihotiki, ki so bili odkriti v 50-tih letih 20. stoletja. V skupino 1. generacije antipsihotikov med drugim sodi haloperidol, ki se poleg ostalih indikacij uporablja za zdravljenje shizofrenije. Deluje na principu antagonizma dopaminskih receptorjev D2. Kompetenca medicinske sestre je varna aplikacija zdravil, zato je bil namen raziskave opredeliti njeno vlogo pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Intervjuvanih je bilo 6 izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo različno dolgo delovno dobo na področju psihiatrije in se srečujejo s pacienti s shizofrenijo. V vzorec so bili zajeti zaposleni v zdravstveni negi na različnih nivojih zdravstvenega varstva. Rezultati: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da intervjuvanci zelo dobro poznajo učinke haloperidola in relativno dobro njegovo farmakokinetiko. Z aplikacijo haloperidola pri pacientih s shizofrenijo se srečujejo različno pogosto, odvisno od delovnega mesta. Njihove izkušnje kažejo, da je haloperidol zelo učinkovito zdravilo, ima pa več izraženih neželenih učinkov, ki terjajo skrbno opazovanje oziroma ocenjevanje psihofizičnega stanja pacienta. Intervjuvanci se zavedajo široke vloge medicinske sestre pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom in so jo opredelili na ožji del, ki je neposredno vezan na aplikacijo zdravila ter širši del, ki vključuje sodelovanje z zdravnikom, dokumentiranje, skrb za varnost in pravočasno reakcijo ob zapoznelih neželenih učinkih haloperidola. Zavedajo se nevrotoksičnosti zdravila, vendar dajejo prednost trenutnemu lajšanju pacientovih težav. Etične dileme so v raziskovalnem vzorcu prisotne pri posameznikih predvsem v povezavi s pacientovim odnosom do haloperidola in njegovega odmerka. Rešujejo jih medicinske sestre same ali pa ostajajo nerazrešene. Razprava: Kakovostna zdravstvena oskrba pacientov s shizofrenijo vključuje varno aplikacijo antipsihotikov. V kolikšni meri se pacientom predpisuje haloperidol, je domena zdravnikov, vendar lahko medicinska sestra s svojimi opažanji delno vpliva na odmerek medikamentozne terapije. V okviru zdravstvene nege je pomembno dobro opazovanje pacienta in sodelovanje z zdravnikom, prav tako zdravstvenovzgojno delo s pacientom in svojci. Dobro poznavanje delovanja zdravila je velika prednost in omogoča pravočasen strokovni odziv in predvidevanje možnih zapletov. Z etičnimi dilemami, ki spremljajo aplikacijo haloperdiola, se medicinske sestre spopadajo različno; v primeru moralne stiske bi potrebovale podporo in varno okolje, da bi to svobodno izrazile v timu.
Ključne besede: shizofrenija, medicinska sestra, zdravstvena nega, haloperidol
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Konoplja vsebuje več kot 100 kanabinoidov, med katerimi sta najbolj znana THC in CBD. Že tisočletja se uporablja za različne namene, od izdelave vlaken do medicinske uporabe. Skozi zgodovino je njen status zaradi družbenih in političnih dejavnikov nihal. V medicini se uporablja za lajšanje simptomov pri boleznih, kot so rak, epilepsija in multipla skleroza. Kanabinoidi imajo terapevtski potencial, a so tveganja povezana predvsem s THC, ki vpliva na psihoaktivne funkcije. Zakonodaja o konoplji se med državami razlikuje, v Sloveniji pa je gojenje industrijske konoplje dovoljeno, medtem ko je rekreativna uporaba še vedno stigmatizirana.
Ključne besede: Konoplja, medicinska uporaba konoplje, legalizacija konoplje
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Hrbtenica je sestavljena iz številnih med seboj povezanih delov, ki se po celotni dolžini združujejo, s čimer daje telesu oporo. Med vsemi deli se nahajajo medvretenčne ploščice, ki imajo funkcijo blažilcev med posameznimi kostmi. Diske obdaja močno vezivno tkivo, imenovano hrustančevina. Zdrs medvretenčne ploščice lahko prištevamo k degenerativnim spremembam hrbtenice. Medvretenčna ploščica se pri zdrsu stanjša, prostor med vretencema se zoži, vezi pa postanejo ohlapnejše. Tako postane hrbtenica v tem predelu nestabilna. V veliko primerih pride do operativnega zdravljenja zdrsa medvretenčne ploščice in perioperativne obravnave pacienta. Namen raziskave je preučiti perioperativno obravnavo pacienta z zdrsom medvretenčne ploščice. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, PubMed ter SpringerLink smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah raziskovanja smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke pa v kode. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest oseb izven zdravstvenih ustanov, ki so imele opravljen operativni poseg na medvretenčni ploščici. Ugotovili smo, da ima večina intervjuvancev enake težave in izkušnje ter da so večinoma seznanjeni s perioperativno obravnavo. Razprava: Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Večina je podala enake odgovore oziroma delila podobne izkušnje. Vsi so imeli podobne znake zdrsa medvretenčne ploščice, medicinsko osebje pa jih je podučilo o poteku in okrevanju po operaciji. Nekaterim sta bolezen in operativni poseg spremenila življenje na bolje, nekateri pa še vedno čutijo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: hrbtenica, bolečina, pacient, perioperativa, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,42 MB)