221. Pravosodni policist – rizično delo v slovenskih zaporihStanislav Strajnar, 2022 Opis: Zapor je totalna organizacija, v katero se namešča osebe, ki so storile kaznivo dejanje - zaporniki. Zapor lahko opredelimo kot prostor bivanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe. Že od začetka zgodovine so morali znotraj družbe poskrbeti za ljudi, ki so rušili postavljeni družbeni red. Toda z razvojem pravne države so kazni telesa spremenili v kazen odvzema temeljih človeških pravic. To predvsem poteka z odvzemom človekove osnovne pravice – biti svoboden. Zaporniki se z vsakodnevnimi rutinami srečujejo na različne načine. Nekaterim, predvsem povratnikom in specialnim povratnikom, je delo, režim, hišni in dnevni red že znan, tistim, ki se znajdejo za rešetkami prvič, pa lahko vse omenjeno predstavlja zelo velik problem. S problemi, ki jih take osebe imajo, prenašajo na osebje, ki je tam zaposleno. Vsekakor je v vsakem zaporu poskrbljeno, da se na nivo pomoči lahko računa na psihološkem, sociološkem, zdravstvenem, kakor tudi na varnostnem področju. Med socialnimi delavci, psihologi, pedagogi, zdravstvenimi delavci, inštruktorji, imajo pomembno vlogo pri prestajanju kazni zapornika tudi pravosodni policisti, ki za zaprte osebe skrbijo podnevi in ponoči. Pri svojem delu se po navadi ne počutijo preveč utrujeni ali fizično izčrpani, dolgoletno in dolgotrajno delo pa vsekakor na pravosodnem policistu pusti posledice, predvsem na psihološkem počutju in psihofizičnem stanju. Vse prevečkrat se pojavljajo provokacije, verbalni in neverbalni napadi, v zadnjem času pa posamezni zaporniki na predrzen način tudi fizično napadajo pravosodne policiste. Znano je, da je delo pravosodnih policistov pod drobnogledom vsakega vodstva zavoda, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij RS, Ministrstva za pravosodje, kakor tudi drugih mednarodnih skupin, ki se zavzemajo za zaščito in varovanje zaprtih oseb. Kljub temu da delo pravosodnega policista ni fizično obremenjujoče, rutinsko delo po navadi preseneti še tako izkušenega delavca, da je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sam izraz rizično delo pomeni, da gre za odstopanje od nekaj normalnega na tvegano ter zato nevarno in varnostno zahtevno delo. Zaporniki ocenjujejo dober ali slab zapor pretežno po pravosodnih policistih, ki se je do leta 2008 imenoval paznik v zaporu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zapor, kaznovanje, svoboda, človekove pravice, varnost, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, pravosodni policist
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 789; Prenosov: 90
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
222. |
223. |
224. |
225. |
226. |
227. |
228. |
229. Razvoj spletne aplikacije za beleženje in upravljanje delovnega časa, dežurstev in dopustovAleksander Podržaj, 2022 Opis: V diplomski nalogi predstavljamo teoretično podlago in sam razvoj dveh aplikacij, ki pomagata podjetju elektronsko beležiti delovni čas. Hkrati pa bo omogočen tudi vnos dežurstev in dopustov. V teoretičnem delu raziščemo podobne rešitve in jih primerjamo med sabo. Nato sledi pregled spletnih tehnologij, za katere smo se odločili. Opišemo njihove prednosti, ki so hkrati tudi razlogi, da smo si jih izbrali. Predstavimo še način, na katerega smo zagotovili varnost uporabnikov, enostavno in hkrati učinkovito uporabniško izkušnjo. V empiričnem delu opišemo strukturo podatkovne baze, nato pa sledimo razvoju in opisujemo delovanje uporabniške in administratorske aplikacije. Predstavimo glavne strani in njihove funkcionalnosti. Pokažemo tudi delce kode, ki omogočajo delovanje posameznih komponent. S pomočjo slik pa pokažemo izgled uporabniškega vmesnika in prilagojeno postavitev elementov glede na velikost zaslona.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovni čas, spletna aplikacija, React, PHP, uporabniška izkušnja, varnost
Objavljeno: 25.10.2022; Ogledov: 660; Prenosov: 74
Celotno besedilo (3,46 MB) |
230. Pomen zgodnjega odkrivanja znakov radikalizacije v boju proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmuAleš Dekleva, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava pojavnost radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma, ki so vedno bolj prisotni tako v svetu kot v EU in Sloveniji. V Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU, kljub delovanju različnih posameznikov in ekstremističnih skupin, niso bile zaznane hujše varnostne grožnje. Po sedanjih ocenah smo sicer razmeroma varni, a ugodne varnostne razmere se lahko hitro poslabšajo, saj je terorizem dinamičen pojav, odvisen od mnogih nepredvidljivih scenarijev. V magistrskem delu predstavljamo različne koncepte proučevanja radikalizacije ter dejavnike tveganja za razvoj radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ki se sinergično združijo v razumevanju, da je proces radikalizacije, ki lahko vodi v nasilni ekstremizem zelo nepredvidljiv, da so gonilniki, zaradi katerih osebe postanejo skrajno nasilne, številni in zelo raznoliki. Najboljše, kar je mogoče narediti je, da se izboljša družbeno odgovorno ravnanje, da se okrepijo varnostna omrežja in izmenjava relevantnih informacij ter da se razvije sistem indikatorjev za zgodnje odkrivanje in prepoznavanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Po napadu na stavbi Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, 11. septembra 2001, se je tudi v Evropi povečalo zavedanje o grožnji terorizma in varnostnem tveganju, ki izhajajo iz dejavnikov radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Podrobneje smo opisali odziv na grožnje in koncept nacionalne varnosti v Sloveniji ter predstavili model Radicalisation Awareness Network (RAN) Slovenija in Projekt Radikalizacija in celoviti protiukrepi v Republiki Sloveniji (RadCePro), in sicer kot poskusa dveh medinstitucionalnih modelov za identifikacijo in spremljanje radikalizacije v Sloveniji, nastalih po vzoru organiziranja evropskega projekta RAN. Pri učinkovitem izvajanju ukrepov se Slovenija spopada s težavami, kot so omejitve, ki izhajajo iz pravnih aktov, ki večkrat otežujejo uresničevanje nalog, ter tudi z nezanimanjem nerepresivnih deležnikov, ki ne prepoznajo vloge in nalog, ki bi jih lahko izvajali in tako prispevali k izboljšanju varnosti države. Država, in ne nazadnje celotna družba, lahko s preventivnim pristopom, ki vključuje prepoznavanje in uporabo indikatorjev, prepreči pojavnost radikalizacije ali pa vsaj opozori nanjo, jo tako omeji in ne dopusti, da bi se razvila do skrajnega nasilja ali terorizma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost, radikalizacija, ekstremizem, nasilje, indikatorji
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 606; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,22 MB) |
