11. VLOGA STARŠEV NEDONOŠENČKA NA ODDELKU INTENZIVNE NEGEPetra Sedlar, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Nedonošenček je novorojenček, ki se je rodil pred dopolnjenim 37. tednom gestacijske starosti. Od donošenega novorojenčka se razlikujejo po telesnih značilnostih. Spremljajo jih težave, ki so najbolj opazne pri dihanju, hranjenju ter pri termoregulaciji, saj sami niso zmožni uravnavati telesne temperature. Ker so hospitalizirani v enoti intenzivne nege, je stik med nedonošenčkom ter starši prekinjen. Starša prezgodnjega poroda nista načrtovala in sta postavljena v stresno situacijo. Tudi nedonošenčku manjka bližina staršev. Zato je vloga staršev v enoti intenzivne nege zelo pomembna. Starša se vključujeta v aktivnosti zdravstvene nege, navezujeta stik ter gradita odnos med nedonošenčkom in med njima. Z vključitvijo imata korist tako starša kot nedonošenček, saj se na ta način spoznavata, povezujeta in premagujeta negativne misli. Namen raziskave je bil preučiti vlogo staršev nedonošenčka na oddelku intenzivne nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primerni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anektiranja. V raziskavo so bili vključeni starši nedonošenčkov, ki so izpolnili vprašalnik, objavljen na spletni strani družabnega omrežja Facebook. Anektiranje je potekalo junija 2024. V raziskavi je sodelovalo 100 staršev.
Rezultati: Največ anketiranih staršev, 31,2 % (97), je navezovalo stik z nedonošenčkom s pomočjo dotika, sledi kengurujčkanje, s katerim si je pomagalo 28 % (87) staršev, s pogovorom je stik navezalo 23,8 % (74) staršev, s petjem 12,5 % (39) staršev in z masažo 3,2 % (10) staršev. Več kot polovica staršev je stik z nedonošenčkom najlažje navezala s kengurujčkanjem. Največ staršev je stik navezovalo ob vsakem obisku v intenzivni negi, in sicer 65 % (75). V enoti intenzivne nege je bil največkrat uporabljen bočni položaj pri 51 % (51) nedonošenčkih, sledi hrbtni položaj s 33 % (33) in trebušni položaj s 16 % (16). Najprimernejši položaj nedonošenčka v inkubatorju je bočni položaj (PV=4,5). 29,2 % (99) staršev, meni, da se s kengurujčkanjem vez okrepi, 20,7 % (70) vseh staršev meni, da mati ob kengurujčkanju proizvaja več mleka. 27,4 % (93) staršev trdi, da se ob izvajanju kengurujčkanja zmanjša stres pri nedonošenčku in pri starših. 21,2 % (72) vseh staršev meni, da se izboljša uravnavanje termoregulacije nedonošenčka. 0,9 % (3) staršev je izbralo odgovor, da je večja možnost, da nedonošenček zboli za različnimi boleznimi in 1,6 % (2) anketiranih staršev, da se nedonošenčkovo zdravstveno stanje poslabša.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da je bila velika večina staršev vključenih v aktivnosti zdravstvene nege in je na tak način naveza tudi stik z nedonošenčkom. Najbolj so se povezali s pomočjo aktivnosti kengurujčkanje in pogovora. Najlažji način za navezovanje stika, kadar je nedonošenček v inkubatorju, je za starše dotik. Prav tako se najlažje povežejo z njim, kadar je ta nameščen v hrbtnem položaju. Kengurujčkanje so izvajali skoraj vsi starši vsaj enkrat dnevno, nekateri tudi večkrat.
Ključne besede: nedonošenček, starši, vloga staršev, enota intenzivne nege
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 12; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
12. ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA Z ASTMOMonika Kovačič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Astma je kronično obolenje dihal, za katerega je značilno kronično
vnetje dihalnih poti. Bolniki, ki so pravilno zdravljeni, nimajo težav, so fizično zmogljivi,
nimajo hudih poslabšanj astme, njihova pljučna funkcija pa je v mejah normale. Pri obravnavi
astmatika imajo medicinske sestre nepogrešljivo vlogo. Namen je bil proučiti, kakšna je vloga
medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene vzgoje astmatika.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni
metodi dela. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Vzorec je
bil priložnostni, sodelovale so diplomirane medicinske sestre. Pridobljeni sta bili 102
izpolnjeni anketi. Za teoretični del smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov.
Rezultati: Na osnovi odgovorov anketirank smo ugotovili, da ima medicinska sestra
pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji astmatika. 52 % anketiranih medicinskih sester je v
času izobraževanja dobilo premalo informacij o zdravstveni vzgoji astmatika, 31 % jih zna
pravilno izvesti spirometrijo in enako število tudi meritev PEF. V času izobraževanja so
pridobile premalo informacij, kako ukrepati v primeru astmatičnega napada, saj so uporabo
bronhodilatatorja uvrstile na deveto mesto od dvanajstih, kar pomeni, da bi le 38 %
medicinskih sester v primeru napada apliciralo bronhodilatator. Medicinske sestre bi morale
večkrat in bolj podrobno preverjati bolnikovo znanje o pravilni uporabi terapije.
Razprava: Za medicinsko sestro je pomembno, da ima dovolj znanja o astmi in obravnavi
astmatika, saj kot je razvidno iz raziskave, jih je večina že imela stik z astmatikom in ga tudi
obravnavala. Medicinska sestra mora vedeti, kako aplicirati terapijo in ukrepati v primeru
astmatičnega napada.
Ključne besede: astma, astmatik, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,94 MB) |
13. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO POŠKODBI GLAVELaura Fink, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Poškodbe glave so svetovni javnozdravstveni problem in predstavljajo enega glavnih vzrokov trajne invalidnosti in umrljivosti. Preventivni ukrepi, kot so zakonodaja o varnostnih pasovih v avtomobilih, vožnji pod vplivom alkohola ter varnosti pri delu, so prispevali k zmanjšanju števila primerov. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov s poškodbo glave, od začetne oskrbe do odpusta po končani rehabilitaciji. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta po poškodbi glave.
Metoda: V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj s pacienti po poškodbi glave. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali.
Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovnem mestu srečujejo z različnimi poškodbami glave. Poznajo potencialne zaplete po poškodbi, pravilno ocenjujejo zavest in znajo opredeliti znake povišanega intrakranialnega tlaka. Prav tako so seznanjeni s posledicami, ki jih pusti poškodba glave pri pacientu.
Razprava: Intervjuvanci imajo primerno znanje za oskrbo pacientov po poškodbi glave in pravilno ocenjujejo zavest pri poškodovancu. Kljub temu smo zaznali pri njihovem znanju nekaj pomanjkljivosti, zato menimo, da bi ga bilo treba obnavljati in širiti, kar bi prispevalo k še kakovostnejši zdravstveni negi.
Ključne besede: poškodba glave, GCS, intrakranialni tlak, pacient, izvajalec zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 5; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,26 MB) |
14. Prekomerna telesna teža in debelost kot dejavnik pojava kroničnih bolezniTina Veselič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Prekomerna telesna teža in debelost sta v zadnjih dveh desetletjih v porastu in temu ni videti konca. Približno tretjina svetovne populacije je prekomerno hranjene ali debele. Čezmerna prehranjenost se določa z določitvijo indeksa telesne mase. Prekomerna telesna teža in debelost vplivata na pojav drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Večji kot je indeks telesne mase, večja je verjetnost pojava zapletov povezanih z debelostjo, kot so diabetes, srčno-žilni zapleti, rakava obolenja in navsezadnje tudi povečana stopnja umrljivosti. Pomemben je tudi obseg pasu. Na pojav debelosti v največji meri vplivajo genetska predispozicija, prehrana, telesna dejavnost in motnje spanja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost prekomerne telesne teže in debelosti s pojavom kroničnih bolezni.
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovali pristop z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo uporabili sekundarne podatke, ki smo jih zbrali s pregledom domače in tuje strokovne in znanstvene literature. Primarne podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo med naključno izbranimi polnoletnimi prebivalci Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 143 respondentov s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih grafično ter tabelarično predstavili s pomočjo aplikacije 1KA ter s računalniškim programom Microsoft Office Excel.
Rezultati: Večina respondentov svoje zdravje ocenjuje kot dobro in nima nobene kronične bolezni. Manjšina respondentov dosega priporočene količine telesne dejavnosti. Po mnenju respondentov debelost najpogosteje vpliva na pojav visokega tlaka in bolezni srca ter predstavlja veliko tveganje za človekovo splošno zdravje. Večina ocenjuje, da obstaja povezava med debelostjo v otroštvu in v odrasli dobi. Prav tako večina pozna dejavnike, ki vplivajo na pojav prekomerne telesne teže in posledice, ki jih prekomerna telesna teža prinaša. V največji meri sta telovadba in dieta intervenciji, ki posamezniku najbolj učinkovito pripomorejo k izgubi telesne teže.
Razprava: Debelost je potrebno obravnavati kot kronično bolezen, ki zahteva multidisciplinaren pristop. Zdravljenje pridruženih bolezni pa povzroča dodatne stroške zdravstvenega varstva. Zdravljenje debelosti temelji na spremembi življenjskega sloga, ki vključuje znižanje kaloričnega vnosa živil, povečanje telesne dejavnosti in vedenjske spremembe. Kot dodatek k spremembi življenjskega sloga je možno uporabiti farmakološka sredstva in kirurško zdravljenje. Bistveno vlogo v procesu hujšanja imajo medicinske sestre. S svojo podporo in znanjem pomagajo pacientom doseči cilje hujšanja. Ključnega pomena je preventiva in zdravstvena vzgoja populacije.
Ključne besede: prekomerna telesna teža, debelost, dejavnik tveganja, kronična obolenja, menedžment.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 5; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,07 MB) |
15. MENTALNA HIGIENA NA DELOVNEM MESTU MEDICINSKE SESTRELucija Laknar Femc, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Mentalna higiena predstavlja skrb za duševno zdravje posameznika. Pri tem je potrebno najprej zagotoviti temeljni potrebi prehranjevanja in spanja. Mentalna higiena se osredotoča na posameznikov um ter spodbuja posameznikovo dobro počutje. Obstaja vrsta aktivnosti, ki jih lahko vsakdo prilagaja na način, da bodo nahranile njegov um in izboljšale življenje ter psihosocialno kompetenco. Posameznikova visoka čustvena inteligenca ima pozitiven vpliv na njegovo delovanje na delovnem mestu in je povezana z mentalno higieno. Posamezniki z visoko razvito čustveno inteligenco so uspešnejši pri reševanju konfliktov ali pri pogajanjih, lažje se spoprijemajo s stresom ter so učinkovitejši motivatorji. Namen raziskave je preučiti mentalno higieno na delovnem mestu medicinske sestre.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni podatki, ki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Zbiranje sekundarnih podatkov je potekalo s pomočjo internetnih podatkovnih baz (biografske baze podatkov, PubMed, SpringerLink, Cobiss).
Rezultati: Medicinske sestre poznajo pomen mentalne higiene. Razlagajo si ga kot skrb za duševno zdravje in dobro počutje. Nekaterim pomeni mentalna higiena skrb za »čiščenje« uma, duha oz. misli. S pomočjo mentalne higiene medicinske sestre laže obvladujejo stres in čustva, ki jih tudi laže izražajo. Večina intervjuvank si predstavlja mentalno higieno kot skrb zase. Ena od intervjuvank mentalno higieno povezuje s fizičnim zdravjem. Medicinske sestre za svojo mentalno higieno aktivno skrbijo s pogovorom, prebiranjem knjig, sproščanjem s sprehodi v naravi, fizično aktivnostjo, hobiji, pozitivnim razmišljanjem, potovanji z glasbo, meditacijo, dihalnimi vajami, z ogledi filmov, ohranjanjem vsakodnevne rutine, vzdrževanjem medosebnih odnosov, upanjem, dobro družbo, izobraževanjem o samopodobi, družinskimi izleti, ležanjem na ležalniku ter zadostnim spanjem. Medicinske sestre pravijo, da sta čustvena inteligenca in mentalna higiena med seboj povezani, povezanost pa je ključna. Razvita čustvena inteligenca omogoča medicinskim sestram boljše obvladanje stresa, razumevanje, obvladanje čustev ter soočanje z njimi. Intervjuvanke menijo, da čustvena inteligenca vpliva na sprejemanje premišljenih odločitev, gradnjo kakovostnih medsebojnih odnosov s sodelavci, kar vodi v večje zadovoljstvo z delom, povzroča manj konfliktov in splošno izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter da čustveno inteligentni posamezniki znajo poskrbeti za mentalno higieno, ji namenijo dovolj časa in jim je tudi zanjo laže poskrbeti.
Razprava: Razmišljanja medicinskih sester o mentalni higieni, čustveni inteligenci, duševnem zdravju, dejavnikih tveganja na delovnem mestu se povezujejo s teorijo in ustrezajo teoretičnim izhodiščem. Sicer sam termin dejavniki tveganja na delovnem mestu je uporabila v intervjuju le ena oseba, kar pa ne pomeni, da dejavnikov tveganja medicinske sestre ne poznajo. Glede na to, da ugotovitve kažejo, da so slabi medosebni odnosi, nesporazumi, grožnje, nespoštljivost, aroganca, zahrbtnost razlogi za slabo počutje na delovnem mestu, bo moral vsak posameznik še marsikaj postoriti glede svoje mentalne higiene.
Ključne besede: mentalna higiena, čustvena inteligenca, medicinska sestra, delovno mesto.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,42 MB) |
16. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S KRVNIM OBOLENJEMJožica Lamovšek, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Za pacienta s krvnim obolenjem sta bolezen in zdravljenje težka in naporna ter vplivata na fizično, psihično, socialno in duhovno zdravje. Zato je ključno, da je zdravstvena obravnava pacienta s krvnim obolenjem celostna in da so v obravnavo vključeni različni strokovnjaki. S takim pristopom pripomoremo k boljšemu zdravljenju in večji kakovosti pacientovega življenja. Namen raziskave je bil raziskati celostno obravnavo pacienta s krvnim obolenjem.
Metoda: Podatke za raziskavo smo zbrali s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov je bila izdelana predloga za polstrukturiran intervju. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest medicinski sester, ki imajo več kot pet let delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s krvnimi obolenji.
Rezultati: Ugotovili smo, da obravnava pacienta s krvnim obolenjem poteka celostno in vključuje zdravnike, medicinske sestre, dietetika, psihologa, fizioterapevta, socialno službo in duhovnika. Tim strokovnjakov obravnava pacienta individualno in se vključuje sistematično ter kadar se pokaže potreba po obravnavi. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji pacienta. Pacienti se spopadajo tudi z depresijo, anksioznostjo in socialno izoliranostjo in potrebujejo obravnavo drugih služb pri življenjskih aktivnostih samooskrbe, gibanja, prehrane in izražanja čustev.
Razprava: Ugotovili smo, da so vsa področja celostne obravnave za pacienta pomembna, zato je vključevanje, sodelovanje in komuniciranje med člani strokovnega tima pomembno za kakovostno obravnavo pacienta. V nadaljevanju bi bilo smiselno raziskati vsako področje celostne obravnave posebej in v raziskavo vključiti tudi paciente, da bi pridobili še njihov pogled.
Ključne besede: krvna obolenja, medicinska sestra, celostna obravnava pacienta, pacient
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 9; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,67 MB) |
17. Aplikacija teorije Doroteje Orem pri pacientu s Parkinsonovo boleznijoKarmen Rode, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki je eden najpogostejših vzrokov za nastanek in razvoj demence. Obravnava pacienta s to boleznijo zahteva individualiziran terapevtski načrt, ki je oblikovan v sodelovanju z multidisciplinarnim timom. Temelj tega je tudi teorija Doroteje Orem, katere koncepti zagovarjajo spodbujanje samostojnosti pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Namen raziskave je preučiti načine aplikacije teorije Doroteje Orem pri zdravstveni obravnavi pacienta s Parkinsonovo boleznijo.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu zaključnega dela je bil narejen pregled strokovne in znanstvene literature domačih in mednarodnih avtorjev. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google Učenjak in SprinerOpen. Primarne podatke za empirični del smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Ta je bila izvedena s polstrukturiranim vprašalnikom, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda literature.
Rezultati: V raziskavi, v kateri je sodelovalo enajst intervjuvancev, smo ugotovili, da izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo konceptualni model samooskrbe Doroteje Orem kot ustreznega za zdravstveno obravnavo pacientov s Parkinsonovo boleznijo. Ta naj bi še posebej spodbujal samostojnost pacienta pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, zato je aplikacija teorije Doroteje Orem še posebej uspešna pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Njena aplikacija se izvaja pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih, sami izidi pa so večinoma uspešni – odvisno od napredka bolezni. Ugotovljeno je bilo, da se večina izvajalcev zdravstvene nege prepoznava kot nosilci oz. izvajalci novih zdravstvenih praks, ki slonijo na teoriji Doroteje Orem, a je spodbudnih okolij v Sloveniji premalo.
Razprava: Pacient s Parkinsonovo boleznijo zahteva kompleksno obravnavo. Pomembno je, da je ta deležen obravnave interdisciplinarnega in multidisciplinarnega tima, ki se nemudoma odzove z individualiziranim terapevtskim načrtom. Sodelovanje v takih timih je zahtevno, še posebej za izvajalce zdravstvene nege, ki kot koordinatorji obravnave sodelujejo tudi s svojci in pacienti. Zato je pomembno, da so ti usposobljeni, imajo mehke veščine, so kritični in poznajo na dokazih podprto prakso. V prihodnje bi bilo mogoče raziskavo razširiti, in sicer v razvoj modela zdravstvene obravnave pacienta s Parkinsonovo boleznijo, ki temelji na teoretičnih konceptih Doroteje Orem.
Ključne besede: samostojnost, temeljne življenjske aktivnosti, naklonjenost, uspešni izidi, napredek Parkinsonove bolezni
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 5; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,65 MB) |
18. UČINKOVITOST MARKETINŠKIH STRATEGIJ PRI CILJNI PUBLIKI: GENERACIJA ZAmaris Djordjević, 2024, ni določena Opis: Lahko bi rekli, da je danes učinkovita marketinška strategija misterioznost. Obstajajo
različna prepričanja o tem, kaj naj bi pri ciljni publiki, generaciji Z, delovalo, vendar se
včasih zdi, da nič zares ne deluje.
Cilj našega raziskovanja je ugotoviti, kako se na marketinška sporočila odziva generacija
Z ter na kakšen način spremljajo in nadzorujejo odzive tisti, ki marketinška sporočila
ustvarjajo. V teoretičnem delu bomo predstavili osnove marketinga, njegov razvoj,
tradicionalni in digitalni marketing ter nevromarketing in gverilski marketing. V drugem
delu bomo s pomočjo kvalitativnih metod preučili odzive generacije Z ter razmišljanje
ustvarjalcev marketinških sporočil.
Ključne besede: Marketing, marketinško sporočilo, marketinške strategije, generacija Z, učinkovitost marketinških sporočil.
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,40 MB) |
19. |
20. |
