11. Digitalna centralizacija v kazenskem pravu EUAlen Ćeman, 2024 Opis: Zbiranje, shranjevanje, procesiranje in izmenjava podatkov na vertikalni in horizontalni ravni v EU je sedanjost kazenskopravnega področja EU. Informacijski sistemi so vse pomembnejše orodje zagotavljanja varnosti v EU. Učinkovitost teh sistemov zahteva vse bolj intruzivne posege v zasebnost posameznika in njegove osebne podatke. Poudarjanje učinkovitosti in varnosti ter zapostavljanje svobode in pravic pa lahko vodi v območje varnosti, brez svobode in pravic. Magistrsko delo obravnava centralizirano raven informacijskih sistemov EU in novo konstituirano interoperabilno arhitekturo. Namen in cilj je podati analizo obsega digitalnega nadzora posameznikov v zvezi z njihovo zasebnostjo in osebnimi podatki na kazenskopravnem področju EU. Z deskriptivno metodo se po poglavjih in podpoglavjih opiše različne pravne predpise kot podlage za informacijske sisteme in posamezne primere sodne prakse. Zgodovinska metoda se uporabi za opis zgodovine posameznega informacijskega sistema, z metodo analize se analizira posamezne pravne predpise in relevantno sodno prakso ter zadevno medsebojno primerja s pomočjo komparitivne metode. Nadalje uporaba induktivno-deduktivne metode omogoči sklepne ugotovitve o smiselnosti pravne ureditve in primernosti odločitev sodišč. Na koncu se uporabi sintetična metoda za integracijo bistvenih ugotovitev raziskanega. Bistven poudarek v magistrskem delu, je odgovor na vprašanje, ali se sledi trendu ekstenzivnega profilirianja slehernega posameznika, ne le subjektov kazenskega področja. Nadalje bo v nalogi analizirano, ali lahko Sodišče EU (SEU) in nacionalna sodišča držav članic zagotavljajo ustrezno varstvo posamezniku, če izvršilna veja oblasti v svoji vnemi posameznika zapostavlja. Nasprotno ne bo ravnotežja med varstvom človekovih pravic in t.i. varnostno unijo. Končna posledica je odmik od vladavine prava in spoštovanja temeljnih človekovih pravic in primik zametku avtoritarne države. V prihodnosti je pričakovati razširitev slednje z drugimi elementi, katerih magistrsko delo ne zajema, v zaključku pa se na kratko omeni tudi zveza z umetno inteligenco.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, kazensko pravo EU, informacijski sistemi, interoperabilnost
Objavljeno: 20.05.2024; Ogledov: 762; Prenosov: 176
 Celotno besedilo (2,01 MB) |
12. |
13. Pravica do zasebnosti pri prikritih preiskovalnih ukrepih policijeNastja Fuks, 2021 Opis: Pravica do zasebnosti je ena izmed osebnostnih pravic, urejenih v 35. členu Ustave Republike Slovenije. Kot temeljna človekova pravica uživa ustavno varstvo, zavarovana pa je tudi z nacionalnimi in mednarodnimi institucijami oziroma akti. Posameznika varuje pred vsakršnimi posegi državne oblasti in javnosti v njegovo življenje. Govorimo o delu človekovega obstoja, ki mora zavoljo pravilnega razvoja posameznikove osebnosti in ohranitve duševnega miru ostati zunaj sfere družbenega nadzora. Ima absolutni značaj, kar pomeni, da učinkuje zoper vsakogar (erga omnes), ki bi neupravičeno posegel vanjo. Hiter razvoj tehnologije, ki je značilen za sodobno družbo, pa uvaja bolj ali manj izdelane oblike nadzorovanja, s katerimi je mogoče slikovno in zvočno opazovati tako širšo javnost kot posameznike. Policija kot državni organ, ki preiskuje kriminalna dejanja in uporablja omenjena sredstva, ima tako na voljo prikrite preiskovalne ukrepe za odkrivanje vseh oblik kriminala. Najpomembnejši značilnosti prikritih preiskovalnih ukrepov sta tajnost izvajanja in močan poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ter s tem tudi v ustavno pravico do zasebnosti. Prikriti preiskovalni ukrepi veljajo za tista policijska pooblastila, ki najgloblje in najintenzivneje posegajo v človekovo pravico do zasebnosti, zaradi česar je dopustnost takšnega posega izključno odvisna od presoje posameznega sodišča.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebnosti, varstvo zasebnosti, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopek, policija
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 1538; Prenosov: 0 |
14. Posebne oblike pridobivanja podatkov in njihov poseg v zasebnostKatrin Pečovnik, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava posege v zasebnost posameznika od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS), ki podatke, pomembne za zaščito ter preprečevanje groženj nacionalni varnosti, pridobivata predvsem s tajnimi oblikami pridobivanja podatkov. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji med tajno pridobivanje podatkov uvršča tajno sodelovanje in tako imenovane posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih službi uporabljata v primeru preverjanja in ugotavljanja resničnosti predhodno pridobljenih informacij, ki nakazujejo na določeno stopnjo družbene nevarnosti. Z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov pa službi posegata v ustavno zaščiteno pravico do zasebnosti posameznika, ki jo Ustava Republike Slovenije določa v 35. členu, in v del pravice do zasebnosti, kjer je posamezniku zagotovljeno varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen). Mednarodni pravni akti ter Ustava Republike Slovenije zaradi samega namena pridobljenih podatkov sicer dopuščajo posege in omejitve ustavno pravnega varstva pravice do zasebnosti, vendar morata službi pri tem dosledno upoštevati vse pravne predpise, ki natančno določajo, kdaj in pod katerimi pogoji je poseg dopusten. Pri tem pa je najpomembnejše, da za poseg obstaja podlaga v pravnem redu in da je omejevanje posameznikove zasebnosti v skladu s kriteriji dopustnosti, nujnosti in sorazmernosti uporabe ukrepa, ki je potreben za dosego želenega cilja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, Slovenska obveščevalno-varnostna služba, posebne oblike pridobivanja podatkov, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno: 15.06.2022; Ogledov: 886; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,14 MB) |
