31. |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. |
38. Vpliv Zakona za urejanje položaja študentov na pravico do državne štipendije : magistrsko deloNaila Sinanović, 2024, magistrsko delo Opis: V tem magistrskem delu je obravnavan vpliv Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), sprejetega maja 2022, na pravico do državne štipendije v Sloveniji. Osredotočili smo se na analizo sprememb, ki jih je zakon uvedel, in njihov vpliv na dohodkovni položaj štipendistov. Uvodoma se postavlja v širši kontekst vloga Slovenije kot socialne države, ki zagotavlja socialno varnost preko mreže socialnovarstvenih zavodov, med katerimi imajo centri za socialno delo (CSD) ključno vlogo pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Pred sprejetjem ZUPŠ-1 so bili štipendisti, ki so opravljali študentsko delo, pogosto prikrajšani za državno štipendijo zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa. ZUPŠ-1 je to spremenil z izvzetjem dohodkov iz študentskega dela do višine 100 % bruto minimalne plače in uvedbo dveh dodatnih dohodkovnih razredov. Raziskovalni del se osredotoča na praktično preverjanje, kako so te spremembe vplivale na štipendiste. Z uporabo metode analize, primerjave in pregleda razpoložljivih podatkov ocenjujemo vpliv ZUPŠ-1 na dohodkovni položaj štipendistov. Delo se zaključuje z ugotovitvijo, da je ZUPŠ-1 korak v pravo smer pri izboljšanju štipendijske politike v Sloveniji, vendar obstaja prostor za nadaljnje izboljšave, zlasti v smislu usklajevanja različnih vrst štipendij in zagotavljanja pravočasnega odločanja o vlogah.
Ključne besede: Zakon za urejanje položaja študentov, državna štipendija, socialna varnost študentov, upravni postopek, dohodkovni razredi, pravice iz javnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,25 MB) |
39. Vpliv tretjih držav na Zahodnem Balkanu : študija primera Črna goraMatjaž Vidgaj, 2024, magistrsko delo Opis: Območje Zahodnega Balkana velja za zelo nestabilno, kjer je skozi zgodovino zaradi križanja interesov svetovnih ali regionalnih sil potekalo več oboroženih konfliktov. Območje velja za nestabilno tudi zaradi držav s šibkimi državnimi institucijami ter krhkih družbenih razmer kot posledic slabih gospodarskih razmer, korupcije, kriminala in nacionalističnih teženj etničnih skupin. Opisane razmere v državah v regiji predstavljajo plodna tla za pozitivne kot tudi negativne vplive iz različnih držav. Za izvedbo preučevanja vpliva tretjih držav na Zahodnem Balkanu so bile izbrane Rusija, Kitajska in Turčija. Sprva smo opredelili njihovo zunanjepolitično strategijo do Zahodnega Balkana, v nadaljevanju pa tudi identificirali njihovo resnično prisotnost. V študiji primera vpliva teh držav v Črni gori je bilo ugotovljeno, da se Rusija, Kitajska in Turčija za širitev svojega vpliva v Črni gori v veliki večini poslužujejo instrumentov mehke moči. Rusija tu širi svoj vpliv na podlagi zgodovinskih povezav, panslavizma, izkorišča pa tudi pravoslavje kot skupno religijo in pa vprašanje črnogorske identitete. Kitajska svojo mehko moč izvaja predvsem z gospodarskega področja, pri čemer je eno glavnih vodil približevanje trgom EU s Črno goro. Turčija se pri širjenju vpliva v Črni gori naslanja predvsem na svojo zgodovinsko vlogo v regiji, pri tem pa rezultati analize kažejo, da ne gre za poskus obnovitve svojega nekdanjega vpliva iz časa Otomanskega imperija. Državljani držav v regiji Zahodnega Balkana si želijo več stabilnosti, demokracije in hitrejšega gospodarskega razvoja, kar pa upajo, da bodo dosegli s pridružitvijo EU. Glede na trenutne geopolitične razmere in počasno pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU bo morala biti mednarodna skupnost pozorna glede razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj bi se z morebitnimi škodljivimi vplivi tretjih držav kaj hitro obnovila krizna žarišča v regiji.
Ključne besede: mednarodni odnosi, vpliv, moč, Zahodni Balkan, Črna gora, Rusija, Kitajska, Turčija
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,52 MB) |
40. Podnebne spremembe in ustreznost pravne ureditve ukrepov v kmetijstvu : magistrsko deloMartina Šilc Žužek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo proučuje ukrepe javne politike v kmetijskem sektorju, ki so namenjeni prilagajanju na podnebne spremembe. Namen opravljene raziskave je proučiti ukrepe držav na področju obvladovanja tveganj v kmetijstvu s pomočjo kombinacij opisne, deskriptivno analitične, normativne in primerjalno pravne metode. Cilj dela je identifikacija slabosti dosedanjih ukrepov za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu ter oblikovanje predlogov za njihovo izboljšanje. Analiza pravnih podlag na področju prilagajanja podnebnim spremembam izkazuje, da je ukrepe kmetijske politike mogoče izboljšati. V obdobju zadnjih dvajsetih let se naravne nesreče pojavljajo skoraj vsako leto, pri čemer največ škode povzročijo suše in spomladanske pozebe. Ugotovljeno je, da so naložbe v namakanje, oroševanje, sajenje kultur, ki ustrezajo tipu tal in klimatskemu območju, diverzifikacijo dejavnosti in v druge prilagoditvene ukrepe učinkovite, saj dolgoročno zmanjšajo vpliv posledic naravnih nesreč ter znižajo ceno zavarovanja. Ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij je mogoče nadgraditi tako s širitvijo kroga upravičencev kot tudi s spodbujanjem kmetovalcev k skupinskim nakupom zavarovalnih polic, s čimer se omogoči povečanje obsega zavarovanih površin, ugodnejše zavarovalne pogoje ter zmanjša stroške ob nastanku naravnih nesreč tako na ravni kmetijskih pridelovalcev kot države. Ad hoc pomoči zmanjšujejo proaktivno delovanje kmetijskih pridelovalcev, zato je treba jasno opredeliti merila za sprožitev državnih pomoči, ter jih čim bolj zmanjšati. Ukrepi morajo biti dolgoročni, vnaprej znani in stabilni, saj se le tako zagotavlja ohranitev proizvodnje ter prehranske varnosti. Podani predlogi in smernice so namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, kar je za državo strateškega pomena.
Ključne besede: obvladovanje tveganj, podnebne spremembe v kmetijstvu, prilagajanje, blaženje, naravne nesreče
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,24 MB) |
