11. Vpliv turizma na vrednost nepremičnin v središčih turističnih mest : magistrsko deloGala Rogelj, 2022, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrskega dela je vpliv hitro razvijajočega se modela oddajanja in najemanja stanovanj preko platforme Airbnb in s tem turizma na vrednost nepremičnin v turističnih mestih (mestnih središčih). Delo tematike ne obravnava le z ekonomskega vidika, ampak se osredotoča na vpliv, ki ga je oddajanje v kratkoročni najem turistom preko Airbnb povzročilo na celotni stanovanjski trg. Ker v delu izhajamo iz predpostavke, da gre za isti fond stanovanj, ki se oddajajo v kratkoročni in dolgoročni najem, nas najbolj zanima, ali ima platforma Airbnb vpliv na vrednost nepremičnin v turističnih mestih (kot ta smo opredelili Ljubljano, Bled, Bohinj in Kranjsko goro ter Obalo). Vpliv smo ugotavljali preko analize obstoječe zakonodaje, statistične analize uradnih podatkov, podatkov, pridobljenih preko tujih spletnih baz, in z metodo spraševanja. Z anketiranjem splošnega prebivalstva smo ugotavljali, kako gledajo na nakup naložbene nepremičnine in vpliv pojava delitvene ekonomije ter vpliv epidemije covida-19 na spremembo percepcije glede nakupa naložbenih nepremičnin. Kljub omejitvam, da so evidence najemnega trga kot tudi prodajnih poslov pomanjkljive oziroma ne odražajo dejanskega stanja, nam je z raziskavo uspelo osvetliti trenutno stanje kratkoročnega oddajanja v slovenskih turističnih središčih, kar je bil naš namen.
Ključne besede: Airbnb, delitvena ekonomija, kratkoročni najem, vrednost, turizem, turistična središča, nepremičnina, vpliv covida-19
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 705; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
12. Družbena omrežja in samopodoba med mladimi : diplomska nalogaPia Lapanja, 2022, diplomsko delo Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1191; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,42 MB) |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo : magistrsko deloRobert Pirkovič, 2021, magistrsko delo Opis: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Ključne besede: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2022; Ogledov: 1027; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,47 MB) |
18. Vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini : doktorska disertacijaVesna Mesec, 2022, doktorska disertacija Opis: Nasilje v družini predstavlja kompleksen družbeni pojav. Pojavlja se v vseh obdobjih zgodovine in na vseh geografskih področjih, ne glede na etnično, filozofsko in versko pripadnost posamezne družine, v kateri do nasilja prihaja. Na dejanja nasilja v družini vplivajo številni dejavniki. Doktorska disertacija obravnava izsledke raziskave opravljene z globinskim intervjuvanjem laičnih posameznikov in raziskave opravljene s pregledom državno tožilskih spisov. Raziskavi sta usmerjeni v povezanost med nasiljem v sekundarni družini in primarno družino. Ugotovljeno je bilo, da prisotnost preteklega nasilja v primarni družini vsaj enega člana sekundarne družine vpliva na večjo izpostavljenost sekundarne družine nasilju ter da aktualni odnos z negativnim predznakom med članom primarne družine in članom sekundarne družine vpliva na večjo aktualno izpostavljenost sekundarne družine nasilju v družini. Ob opravljenih raziskavah obrobno zbrani podatki so pripeljali do zaključka o statistično pomembni povezavi med povečano oz. zmanjšano toleranco do nasilja posameznika, kot posledico izkušnje nasilja iz primarne družine, ter odločitvijo posameznika za kasnejše oz. hitrejše kontaktiranje organov pregona ob nasilju v sekundarni družini. Ugotovljeno je bilo, da pretekli in aktualni vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini predstavljata pomembna dejavnika pojava nasilja v družini. Ugotovitve doktorske disertacije nudijo podlago zakonodajni veji oblasti pri iskanju ustreznih sistemskih in zakonskih rešitev pri zagotavljanju ustrezne obravnave pojava nasilja v družini ter izhodišče za obravnavo vplivnikov nasilja znotraj posamezne družine z uporabo strategije sestavljanke.
Ključne besede: primarna družina, sekundarna družina, nasilje v družini, vpliv izkušnje nasilja v družini, strategija sestavljanke, kazniva dejanja
Objavljeno v ReVIS: 22.02.2022; Ogledov: 1176; Prenosov: 0 |
19. |
20. Vpliv družbenih medijev na proces odločanja potrošnika : diplomska nalogaDenis Bertole, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi predstavim, na katere ravni in katere faze odločanja kupca najbolj vplivajo družbena omrežja Facebook, Instagram in YouTube. V nalogi sem ugotovil, da omrežja najbolj vplivajo na raven omejenega reševanja problemov ter na fazi prepoznave potrebe in raziskovanja pred nakupom. Ugotovil sem tudi, da je vpliv družbenih omrežji na proces odločanja kupca odvisen od vrednosti nakupa, in da med raziskovanimi omrežji na proces odločanja kupca najbolj vpliva Facebook. Raziskava je pokazala, da omrežja bolj vplivajo na ženske in nižje izobražene potrošnike, na mlajšo populacijo pa ne. Prav tako pa sem nepričakovano ugotovil, da družbena omrežja ne vplivajo najbolj na nakupe nižje vrednosti.
Ključne besede: proces odločanja, faze odločanja, ravni odločanja, družbena omrežja, vpliv družbenih omrežij na potrošnika
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2021; Ogledov: 1352; Prenosov: 110
Celotno besedilo (956,84 KB) |
