61. |
62. Ureditev človekovih pravic v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami : diplomsko deloPetra Arnold, diplomsko delo Ključne besede: človekove pravice, enakopravnost, svoboda gibanja, svoboda dela, varuh človekovih pravic, EU, evropska zakonodaja, evropsko sodišče, mednarodnopravno varstvo pravic otroka Objavljeno v ReVIS: 21.05.2019; Ogledov: 2639; Prenosov: 103 Celotno besedilo (653,93 KB) |
63. Obstoj delovnega razmerja in študentsko delo : magistrsko deloNina Skvarča, 2018, magistrsko delo Opis: Študentsko delo, ki je v Sloveniji prisotno skoraj 60 let, je eden izmed pomembnejših sooblikovalcev trga dela in hkrati pogost način prikrivanja delovnega razmerja ter izigravanja prava, kadar delodajalci ne zaposlujejo na delovno mesto, ampak le podaljšujejo sodelovanje s študenti na podlagi študentskih napotnic. Ključen del magistrske naloge je domneva obstoja delovnega razmerja iz osemnajstega člena Zakona o delovnih razmerjih. V sporu o obstoju delovnega razmerja morajo biti dokazani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavčevo delovno razmerje definira njegova prostovoljna vključenost v organiziran delovni proces, kjer za plačilo opravlja delo nepretrgano po delodajalčevem vodenju in nadzoru. V nalogi so prikazane in analizirane vsebinske prvine študentskega dela, in sicer z vidika obstoja in dokazovanja delovnega razmerja. Pristojno sodišče tudi v primeru dela v okviru študentskega servisa presoja obstoj vseh elementov delovnega razmerja, in če ugotovi, da gre za delovno razmerje, študentu prizna vse pravice, do katerih bi moral biti upravičen. Pri presoji sodišč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistven obstoj vseh elementov delovnega razmerja, ni pa bistveno poimenovanje, način sklenitve pogodbe ali volja pogodbenih strank. Nerešeno vprašanje sodobnega delovnega prava je, kako ustrezno opredeliti delovno razmerje in katere metode uporabiti, da bi ga prepoznali v praksi. Delovnopravna teorija je izoblikovala temeljne kriterije, od obstoja katerih je odvisen tudi obstoj delovnega razmerja. Potrebna je analiza diskriminacije v povezavi s študentskim delom, saj je študent, kadar opravlja delo redno zaposlenega, v neenakem položaju tako glede pravic kot obveznosti. Na temelju sodne prakse je mogoče domnevati, da je bila pravna ureditev študentskega dela v Sloveniji neustrezna, kar naj bi uredile spremembe (ZDR-1) in dopolnitve (ZUJF-C) zakonodaje ter reforma trga dela (ZUTD-C). Spremembe zakonodaje se nanašajo na vključitev študentskega dela v sisteme socialnih zavarovanj in omejitev urne postavke. Problem prikritih delovnih razmerij s študentskim delom je posledica različnih interesov, neučinkovitega nadzora, nizkih kazni za kršitve, nespoštovanja predpisov ter neozaveščenosti delodajalcev in študentov samih. Težave, povezane s študentskim delom, je nemogoče odpraviti brez velikih sistemskih sprememb na področju zakonodaje, socialne varnosti, zaposlovanja, ekonomske in davčne politike. Pojav delovnemu razmerju podobnega razmerja, na primer študentsko delo, kaže na potrebo po širši zakonski opredelitvi pojma delovnega razmerja in delavca. Ključne besede: delovna razmerja, študentsko delo, študentski servisi, delovnopravna zakonodaja, delovno pravo, civilno pravo Objavljeno v ReVIS: 12.03.2019; Ogledov: 2961; Prenosov: 191 Celotno besedilo (2,65 MB) |
64. |
65. Odzivnost državnih organov in organizacij ob naravnih nesrečah : magistrsko deloJadranka Daneva, 2016, magistrsko delo Ključne besede: naravne nesreče, zakonodaja, klasifikacija, pomoč, podnebne spremembe, regionalni vidik, Slovenija, Hrvaška, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 29.01.2019; Ogledov: 2227; Prenosov: 116 Celotno besedilo (5,37 MB) |
66. Menedžment v Poklicni gasilski enoti Krško : diplomska nalogaDamjan Reberšek, 2018, diplomsko delo Ključne besede: menedžment, gasilska služba, zakonodaja, načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzor, motivacija, izobraževanje, diplomsko delo Objavljeno v ReVIS: 14.11.2018; Ogledov: 2300; Prenosov: 132 Celotno besedilo (1010,80 KB) |
67. Ekološka osveščenost podjetij in njihovih zaposlenih v Sloveniji s poudarkom na podjetju Telemach d.o.o.Maša Krapež, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se osredotočam na preučevanje ekološke osveščenosti podjetij in njihovih zaposlenih v Sloveniji s poudarkom na podjetju Telemach d. o. o. Skozi analizo literature sem predstavila okoljsko problematiko, okoljski management, okoljevarstveno zakonodajo v Sloveniji, okoljske standarde ter okoljske znake za produkte in storitve. Dotaknila sem se teme ekološke osveščenosti zaposlenih in podjetij v Sloveniji ter Evropski uniji. Predstavila sem podjetje Telemach d. o. o., njegovo ekološko osveščenost in ekološko osveščenost zaposlenih v tem podjetju.
Za empirični del diplomske naloge sem uporabila opisno oz. deskriptivno metodo s študijem različne domače in tuje literature. Vključila sem tudi splošno znanje in znanje pridobljeno v času študija. Uporabila sem tudi metodo anketiranja z anketnimi vprašalniki med zaposlenimi podjetja Telemach d. o. o., statistično obdelavo danih rezultatov in njihovo interpretacijo.
V diplomski nalogi sem predvidela tri hipoteze. Rezultate le-teh sem predstavila grafično in jih interpretirala na osnovi analize anketnega vprašalnika. Ključne besede: ekološka osveščenost, Telemach d.o.o., okoljevarstvena zakonodaja, okoljska problematika, okoljski standardi, okoljski znaki Objavljeno v ReVIS: 19.10.2018; Ogledov: 2992; Prenosov: 164 Celotno besedilo (1,99 MB) |
68. |
69. Zaposlovanje delovnih invalidov po zaključeni poklicni rehabilitaciji : magistrsko deloIrena Stibilj, 2012, magistrsko delo Ključne besede: delovni invalid, zaposlitev, zdravje, invalidnost, zakonodaja, poklicna rehabilitacija, delovna zmožnost, delovno mesto, drugi poklic, zavarovanje, zaščita, varstvo, delodajalec, usposabljanje, socialna država Objavljeno v ReVIS: 29.08.2018; Ogledov: 2592; Prenosov: 132 Celotno besedilo (1,06 MB) |
70. Odgovornost države za škodo, ki jo povzočijo javni uslužbenci in funkcionarji : diplomsko deloNina Benčič, 2017, diplomsko delo Opis: Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo javni uslužbenci in funkcionarji, je poseben pravni institut, v katerem se prepletata področji upravnega, delovnega in civilnega prava. Temeljni vir za uveljavljanje te odgovornosti je vsebovan v 26. členu Ustave RS, ob tem pa obstajajo tudi številne druge določbe zakonodaje s področja civilnega odškodninskega prava, ki so pomembne za vsebino moje naloge. Glede instituta odgovornosti države za škodo nas zanima predvsem njegov nastanek, razvoj ter njegova uporaba na pravnem področju. Pri tem se bomo ukvarjali z raziskovanjem problematike zagotavljanja pravne varnosti državljanom, pa tudi pravnim osebam zasebnega prava. Vsi navedeni subjekti so aktivno legitimirani za sprožitev tožbe zoper državo na podlagi odškodninske odgovornosti za škodo, ki jim je bila povzročena v postopkih, ki jih vodijo javni uslužbenci ali funkcionarji. Pravna teorija in pravna praksa namenjata veliko pozornosti obstoju določenih predpostavk za odškodninsko odgovornost države, kjer se protipravnost, škoda, vzročna zveza med njima in krivda vsaj delno presojajo po drugačnih merilih kot v splošnem civilnem pravu. Ključne besede: družbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zakonodaja, ustava, javni uslužbenci, diplomske naloge, bolonjski program Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2836; Prenosov: 238 Celotno besedilo (731,15 KB) |