Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Barnahus – hiša za otroke : magistrsko delo
Aleša Blažič, 2023, magistrsko delo

Opis: Barnahus (v islandščini hiša za otroke) je vodilni model za otrokom prijazno, MDMI- obravnavo otrok – žrtev in prič nasilja. Spodbuja pristop na enem mestu, ki s pomočjo forenzičnih razgovorov omejuje število zaslišanj otrok in zmanjšuje tveganje za nastanek ponovne travmatizacije v (pred)kazenskih postopkih. Forenzični razgovori se avdiovizualno posnamejo in so uporabni na sodišču. V primeru nadaljnjega sodnega postopka otroku ni treba priti na sodišče. Forenzične razgovore izvajajo za to posebej usposobljeni izpraševalci. Domovina modela Barnahus je Islandija, od tam pa se je razširil v skandinavske države. Je vir navdiha številnim državam po svetu. Na podlagi komparativne metode je v magistrskem delu izvedena podrobna primerjava modela Barnahus v skandinavskih državah. Z analitično in interpretacijsko metodo so opredeljeni različni pravni viri – mednarodni, evropski in tudi nacionalni, ki urejajo področje Barnahus oz. področje varovanja pravic otrok. Leta 2015 je bil z namenom spodbujanja modela Barnahus po Evropi ustanovljen projekt PROMISE, v okviru katerega so bili izdelani tudi Evropski standardi kakovosti za model Barnahus. Ti predstavljajo zbirko medsektorskih načel in dejavnosti, temeljnih funkcij in institucionalnih ureditev, na podlagi katerih je omogočeno otrokom prijazno, efektivno in konsistentno ukrepanje. V Sloveniji je ideja za vzpostavitev Hiše za otroke, ki je sovpadla z Lanzarotsko konvencijo, nastala v okviru Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije. V ta namen je bil sprejet nov zakon – ZZOKPOHO. Tako je 27. maja 2022 na Zaloški cesti 59 svoja vrata prvič odprl javni zavod Hiša za otroke. Za potrebe magistrskega dela sta bila na podlagi kvalitativne metode izvedena sestanek in intervju v Hiši za otroke z direktorico Simono Mikec. Mikčeva je magistrskemu delu doprinesla dodatne aktualne informacije, ki jih dozdajšnja literatura še nima. V magistrskem delu so postavljene tri hipoteze, ki so bile potrjene.
Ključne besede: Hiša za otroke, Barnahus, ZZOKPOHO, otrokom prijazno okolje, forenzični razgovori, travmatizacija, zloraba otrok, pravice otrok, PROMISE
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

2.
Nasilje v družini kot posledica epidemije Covid-19 : diplomsko delo
Alex Njivar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Ključne besede: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2023; Ogledov: 737; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Ureditev in kršenje otrokovih pravic : diplomsko delo
Matjaž Mamilovič, 2015, diplomsko delo

Ključne besede: otrokove pravice, izkoriščanje, spolna zloraba, žrtve, Konvencija o otrokovih pravicah, Združeni narodi, Unicef, otroci vojaki, delo otrok, nasilje, pomoč, varstvo
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 4463; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (647,25 KB)
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh