11. Položaj posameznih udeležencev v stanovanjskih najemnih razmerjihŠpela Gorše, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stvarno pravo, civilno pravo, stanovanja, najemna razmerja, najemne pogodbe, najem, najemnina, najemniki, najemodajalci, Stanovanjski zakon
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 2959; Prenosov: 147
 Celotno besedilo (507,84 KB) |
12. Dileme pravne ureditve in prakse prometa s kmetijskimi zemljiščiDamijan Brulc, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijska zemljišča, ponudniki, upravne enote, pravni posli, sodna praksa, sodno varstvo, pogodbe, zemljiška knjiga, vknjižba, ničnost, izpodbojnost, disertacije
Objavljeno: 18.12.2017; Ogledov: 3078; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,17 MB) |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. Redna odpoved pogodbe o zaposlitviAlenka Šinkovec, 2017 Opis: Diplomsko delo predstavlja institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s kratko primerjavo med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcem in javnim uslužbencem. Redna odpoved je seveda le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prekineta pogodbo o zaposlitvi in s tem preneha tudi delovno razmerje. Poglavitna vira delovnega prava v Sloveniji, ki urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sta ZDR-1 in ZJU. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja zelo pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene pravice. Gre za enostransko izjavo ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v ZDR-1 jasno definiran in manj formalen, kot je bilo določeno v ZDR. Tako kot Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) tudi novi ZDR-1 v posebnem poglavju celovito ureja pogodbo o zaposlitvi, od sklenitve do prenehanja. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1.Ureditev, ki jo predpisuje ZDR-1, naj bi veljala za vsa delovna razmerja med delavcem in delodajalcem, ne glede na vrsto delodajalca ali naravo zaposlitve. Posebnost pa je za zaposlene v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih, ko pride do redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, saj to področje ureja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). ZJU izrecno določa, da se glede razlogov za to odpoved pogodbe ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč ZJU.Z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi preneha veljati v celoti. To pomeni, da ni mogoče odpovedati le posameznih določb pogodbe o zaposlitvi oziroma enostransko spreminjati bistvenih sestavin pogodbe. ZDR-1 namreč ne dopušča delne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, redna odpoved, prenehanje pogodbe, zaposlitev
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3750; Prenosov: 267
Celotno besedilo (703,12 KB) |
18. Podjemna pogodba s poudarkom na podjemnikovi odgovornosti za napakeAlja Koračin, 2017 Opis: Podjemna pogodba je zelo praktična pogodba, saj se uporablja za izdelavo in popravilo stvari, za telesno in umsko delo, vendar je med ljudstvom premalo poznana. Za raziskovanje te pogodbe sem se odločila, zato ker želim pripomoči k prepoznavnosti le-te. Ta pogodba bi bila lahko zanimiva za brezposelne, ki si želijo kaj zaslužiti ali za upokojence, ki so še dovolj aktivni, Drugače pa se lahko vsak podjetnik ali celo fizična oseba pri svojem delu sreča s podjemno pogodbo, kjer nastopa v vlogi podjemnika ali naročnika posla. Uporaba podjemne pogodbe je v porastu, zato je prav, da sta stranki seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na seznanitev naročnika posla z napakami, s katerimi se lahko sreča, in s sankcijami za odpravo teh napak.Le-to sem dosegla s preučevanjem zakonodajnih in drugih literaturnih virov ter z analizo le-teh. Med preučevanjem podjemne pogodbe sem prišla do zaključka, da mora biti pri svojem delu pazljivejši podjemnik, saj ima po mojem mnenju večjo odgovornost pri tem poslu. Iz tega razloga ima naročnik interes, da sklene to pogodbo in ne katere druge. Z njo ima večjo verjetnost, da bo lahko uveljavil napake in sankcije ter tako dobiti stvar s pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjemne pogodbe, sankcije, odgovornost, podjemniki, naročniki
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3488; Prenosov: 240
Celotno besedilo (582,75 KB) |
19. Vpliv dednopravnih pogodb na vrednost zapuščineAlja Kočevar, 2024 Opis: Na obseg zapuščine pomembno vplivajo nekatere pogodbe, ki jih posameznik sklepa za čas življenja. Pogodbe, s katerimi se posameznik zavezuje glede premoženja za primer smrti ali pogodbe, pri katerih kdo razpolaga s pričakovano dediščino, so po našem pravu neveljavne. Izjema je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se lahko sklepa med posameznikom in njegovimi potomci ali zakoncem. Posameznik pa za čas življenja lahko razpolaga s trenutnim premoženjem. Pomembne pogodbe, ki imajo pri tem vpliv na zapuščino, so izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Vse pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Izročilna pogodba je lahko odplačna ali neodplačna, odplačnost pa ni bistvena sestavina. Sklepa se lahko samo med izročiteljem in njegovimi potomci, pri tem pa je lahko upoštevan tudi zakonec izročitelja. Za veljavno sklenitev so obvezne stranke pogodbe potomci izročitelja, ki morajo podati soglasje. S soglasjem potomcev izročeno premoženje ni del zapuščine, potomci pa po podanem soglasju ne morejo več uveljavljati zahtevkov, vezanih na pogodbeno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni pogodbi, zato za veljavno sklenitev niso zahtevana soglasja ali sorodstveno razmerje pogodbenikov. Bistveni element teh dveh pogodb je poleg odplačnosti aleatornost, tj. tveganost in nedoločljivost prevzetih obveznosti. V kolikor sta elementa izpolnjena, ob smrti zapustnika pogodbeno premoženje ne spada v njegovo zapuščino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dedovanje, zapuščina, dednopravne pogodbe, sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, razpolaganje s premoženjem
Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 2
Celotno besedilo (409,09 KB) |
20. Status in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN v pomorskem pravuMaša Klobučar, 2024 Opis: Diplomsko delo govori o statusu in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen status in možnost izkoriščanja imajo posamezne države in na kakšen način k temu pripomore Konvencija OZN. Konvencija OZN o pomorskem pravu na splošno ureja pravni položaj teritorialnega morja. Ureja morski prostor kot celoto, kar pa vključuje tudi znanstveno raziskovanje, varstvo morskega okolja in pa tudi prenos morske tehnologije. Suverenost se nad teritorialnim morjem izvaja po pravilih in določbah mednarodnega prava, ki so v skladu s Konvencijo. Stanje se je skozi zgodovino tudi spreminjalo, saj je na samem začetku mednarodnega prava veljalo, da vsak nosi svoje pravo s seboj, sedaj pa velja načelo enakosti in enakopravnosti prava na skupnem področju, ki mu pravimo odprto morje. Države lahko svoje pravo uveljavljajo le na svojem ozemlju in druge države ga morajo spoštovati. To nam pove, da smo naredili velik napredek v meddržavnem sodelovanju in mirnem reševanju sporov. Vzpostavil se je tudi učinkovit sistem mednarodnega sodišča s svojimi sodnimi organi, ki upravljajo sodišče. Sodišče vzpostavlja enak pravni položaj, preprečevanje arbitrarnosti, članstvo se še širi in s tem tudi pravice držav. Posamezne države, ki so ekonomsko šibkejše, nimajo dostopa do morja ali pa so le-te manj razvite od drugih in morja ne morejo raziskati v popolnosti, zato se je čez leta razvijal sistem mednarodnega pomorskega prava, ki velja za vse države enako. Zato Konvencija OZN predstavlja mednarodno pogodbo, ki je temelj pomorskega prava za vse države. Konvencija teži k mednarodnemu sodelovanju in enakopravnosti vseh držav. Vodi jo načelo, da sta pomorsko dno in pomorski prostor skupna dediščina vseh nas in ga imamo zato vsi pravico raziskovati in uporabljati. Konvencija, ki je nastala na podlagi tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu in stopila v veljavo leta 1994, je nadomestila štiri predhodne pogodbe, ki so do tedaj predstavljale pravni režim. Poleg določb, ki so do tedaj veljale in opredeljevale oceanske meje, je Konvencija vzpostavila splošne obveznosti za varovanje morskega dna in okolja ter zaščito svobode znanstvenega raziskovanja morskega dna. Ustvarila je povsem nov režim za nadzor izkoriščanja mineralnih virov na območjih globokega morskega dna, ki je izven državnih jurisdikcij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pomorsko pravo, Konvencija OZN, morsko dno, pomorski prostor, izključna ekonomska cona, mednarodne pogodbe, sodišče za pomorsko pravo, območje državne jurisdikcije, morje
Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 2
Celotno besedilo (559,33 KB) |
