61. Probacija v SlovenijiAnita Blažič, 2017 Abstract: Izvrševanje kazenskih sankcij zoper storilce kaznivih dejanj je skozi preteklost potekalo na okrutne in nehumane načine, od sekanja udov, pohabljanj, usmrtitev, poniževanj, javnih linčev, osamitev in izločitev,na podlagi katerih je vsakokratna oblast poskušala zadostiti pravičnosti kaznovanja skozi trpljenje storilca kaznivega dejanja in s tem pridobiti ugled v družbi, kakor tudi opominjati družbo na posledice, ki jih storitev kaznivega dejanja prinese storilcu. Kljub sprejetim nacionalnim in mednarodnim normam, si je prenekatera oblast dovolila ravnati po svoje ter izvrševala kazenske sankcije, ki so bile daleč od primernosti in so v več primerih presegale sorazmernost glede na storjeno kaznivo dejanje. V začetku 18. stoletja pa so ideje Cesareja Beccarieo kodificiranju kaznivih dejanj ter enakosti in zakonitosti kaznovanja v evropskem prostoru dosegle plodna tla in premiki so šli v smer oblikovanja kazenskih zakonikov na temelju načela zakonitosti. Ideje o javnosti kazni, podobnosti in zanesljivosti kazni napram izvršenemu kaznivemu dejanju, promptnosti in sorazmernosti kazni povzročenemu kaznivemu dejanju oziroma družbeni škodi so doprinesle k miselnosti, da je nekaj potrebno narediti tudi na področju preprečevanja in ne le kaznovanja. Razvile so se alternativne kazenske sankcije kot oblika izvrševanja kazenske sankcije brez prestajanja zaporne kazni, ki so prinesle tudi prepotrebno rehabilitacijo oziroma postpenalno obravnavo storilcev kaznivih dejanj in s tem vpliv na povratništvo storilcev kaznivih dejanj kakor tudi na prenatrpanost zaporskih kapacitet, s katerimi se srečuje velik odstotek evropskih držav. Izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, katere pojmujemo kot probacijo, se je pričelo izvajati v okviru probacijskih služb, katerih organiziranost, pristojnosti in oblike so različne, a vendar je vsem skupno dejstvo, da se skozi probacijo poskuša vplivati na storilčevo vedenje in s tem povezanost s skupnostjo. V letošnjem letu je, kot ena izmed zadnjih evropskih držav, probacijsko službo uvedla z Zakonom o probaciji tudi Slovenija ter ji s tem podelila pristojnost za izvajanje večine dosedanjih oblik postpenalnih pomoči in izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij. S pomočjo probacijske službe, s katero bo dosedanja razpršenost izvrševanja alternativnih kazenskih sankcij med različnimi akterji prešla le na en organ, bo Slovenija imela jasnejši in sistemsko urejen pregled nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij. Found in: osebi Keywords: postpenalna obravnava, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, probacija, probacijska služba Published: 06.08.2018; Views: 4754; Downloads: 381 Fulltext (1,64 MB) |
62. |
63. |
64. |
65. |
66. |
67. |
68. |
69. |
70. Prisotnost smisla pri odvisnikih od drog in alkohola v programu Zavod PelikanAnita Regula, 2019 Abstract: Diplomska naloga obravnava problematiko prisotnosti smisla pri odvisnikih od drog in alkohola v programu Zavod Pelikan. V prvem delu teoretičnega dela smo pozornost namenili predstavitvi zasvojenosti, ki se kot motnja odraža na več področjih posameznikovega delovanja – na možganih, mišljenju, doživljanju, presojanju, prepričanjih, vedenju ter tudi na ravni družine in širše družbe. Obravnavali smo dejavnike tveganja, posledice ter sočasnost kemične in nekemične zasvojenosti. Prav tako je predstavljen program Zavod Pelikan in njegove posamezne enote. V drugem delu teoretičnega dela pa smo pozornost namenili psihoterapevtski smeri, imenovani logoterapija, ki zagovarja, da je v življenju posameznika pomembno, da ima smisel, ki je določen z vrednotami. Prirojena volja do smisla, ki je človekovo glavno motivacijsko gonilo, človeka spodbuja, da uresniči naloge skupaj z vrednotami. Brez prisotnosti smisla posameznik trpi za bivanjsko frustracijo ali pa lahko pristane v bivanjskem vakuumu. Slednji lahko vodi v zasvojenost, agresijo ali depresijo, konča pa se lahko tudi s samomorom. Logoterapija v takem primeru klientu pomaga pri razumevanju, spoznavanju, odkrivanju in uresničevanju njegovega smisla življenja.
S pomočjo vprašalnika PIL-test – lestvico življenjskih ciljev, ki sta ga razvila Crumbaugh in Maholick, in 30 sodelujočih uporabnikov Zavoda smo ugotovili, da lahko upad življenjskega smisla med drugim vodi tudi do zasvojenosti. V bivanjskem vakuumu je kar 13 od 30 uporabnikov. Raziskava je prav tako dokazala, da je razmišljanje o samomoru prisotno v večini primerov in da starost ter izobrazba ne vplivata na stopnjo občutka smisla. Found in: osebi Keywords: smisel, kriza smisla, logoterapija, zasvojenost, magistrske naloge Published: 04.08.2020; Views: 2055; Downloads: 344 Fulltext (974,91 KB) This document has many files! More...
|