Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 23 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
21.
Stres na delovnem mestu prometnika na železnici
Milan Bezjak, 2015

Abstract: Skrb prometnikov za varen, reden in urejen železniški promet je poslanstvo, ki skriva številne pasti, ki onemogočajo uresničitev teh nalog, zato je strogo upoštevanje navodil, pravilnikov, aktov in protokolov nujno, če želijo speljati delovni proces, ki uporabnikom nudi kakovostno storitev. Prometniki se vsakodnevno soočajo s situacijami, ki so nepredvidljive in imajo velikokrat tudi negativne posledice. Te sprejemajo na svojstven način. Prav tako se tudi vsak po svoje soočajo s posledicami, ki iz tega izhajajo. Izpostavljenost stresu predstavlja vzrok za številne bolezni in težave, ki uničujejo naše življenje. Ker največji del svojega življenja preživimo na delovnem mestu, je naš namen osvetliti panogo železniškega prometa in delovno mesto prometnika v tem kontekstu. Dejstvo, da je področje železniškega prometa slabo zastopano v segmentu družboslovnega raziskovanja, nas je pri tem še dodatno motiviralo. V diplomski nalogi ugotavljamo prisotnost stresa na delovnem mestu prometnika na železnici, posledice, ki iz tega izhajajo, dejansko stanje poznavanja programa pomoči s strani prometnikov in mnenje stroke, še posebej zato, ker sem tudi sam prometnik in me problematika tega področja toliko bolj zanima.
Found in: osebi
Keywords: stres, prometniki, železniški promet, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 712; Downloads: 0

22.
Socialnovarstveni prejemki - primerjalna študija med Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško ter problematika denarne socialne pomoči v Sloveniji
Karina Bezjak, 2021

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo kako je sistemiziran položaj socialne varnosti, natančneje se usmerimo v politiko socialne varnosti, načelo socialne varnosti in delovanje transferjev za delo, družino in socialne zadeve. Predstavljamo, kako se sistem transferjev za delo, družino in socialne zadeve odraža tudi v praksi. Pri raziskovanju in predstavitvi problematike na obravnavanem področju si pomagamo s teorijo in prakso ter tako predstavimo probleme in rešitve. Ugotavljamo, kakšne pravice do uveljavljanja se pojavljajo v družbi pri posameznikih ali družinah. V okviru raziskave primerjam družinske prejemke v Avstriji in na Hrvaškem s prejemki v Sloveniji. Predstavim primerjavo družinskih prejemkov, bistvene razlike pri uveljavljanju pravic, primerjavo socialne varnosti v omenjenih državah ter kako družinski prejemki in njihov obseg vlivajo na družbo, zaposlovanje in socialno varnost. V družbi veliko zanimanja vzbuja že samo misel na ljudi, potrebne denarne socialne pomoči, kar je bila tudi iztočnica za raziskovanje. Raziskujemoin predstavimo, zakaj prihaja do vedno večjega števila upravičencev oziroma ljudi, ki prejemajo denarno socialno pomoč, kaj je razlog za povečanje statističnih podatkov v obdobju ter kaj vpliva na višanje denarne socialne pomoči. Predstavimo problem, ki se v družbi pojavlja na področju denarne socialne pomoči, ter poskušamo najti rešitev in alternative za obvladovanje. Namen magistrskega dela je tudi predstaviti kakšna bi bila možna pot do alternativne oblike obravnavanja in zanimanja za področje, ki ureja socialnovarstvene interese ter izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, po morebitnih spremembah ter po vzpodbujanju razmišljanja širše javnosti.
Found in: osebi
Keywords: družinski prejemki, načela socialne varnosti, socialna politika, uveljavljanje pravic, denarna socialna pomoč
Published: 29.12.2021; Views: 1204; Downloads: 98
.pdf Fulltext (900,65 KB)

23.
Stres delovnih dnevnih migrantov
Katja Bezjak, 2021

Abstract: Vedno hitrejši življenjski ritem prinaša s seboj posledice in le malokdo uspe ohraniti notranje ravnovesje. Tako delovni dnevni migranti kot ostali zaposleni se običajno tega zavedajo, ne zavedajo se pa posledic, katere prinaša takšen način življenja. Svet se hitro razvija in povzroča spremembe, katerim velikokrat ne uspemo slediti, kar privede do stresa. Želja po uspešni karieri povzroča veliko negativnih posledic, potrebno jih je pravočasno prepoznati in jih sproti odpravljati ali preprečevati. Stres poskušamo odpraviti in se mu izogniti na tak in drugačen način, a včasih neuspešno. Stres je tako postal del našega vsakdanjega življenja. Namen magistrskega dela je na podlagi domačih in tujih virov, literature in ter izvedene empirične raziskave opredeliti stres, njegove dejavniki in ukrepe v boju proti stresu delovnih dnevnih migrantov. Cilji magistrskega dela so opredeliti osnovne pojme o stresu in opredeliti vrste stresa, kateremu so izpostavljeni delavci na delovnem mestu in ob prihodu na delo, opisati posledice stresa ter opisati metode in tehnike za premagovanje stresa. V magistrskem delu predstavljamo stres, kateremu so podvrženi delavci migranti, pri čemer smo največ poudarka dali na stres dnevnih delovnih migrantov. Tema je aktualna, saj je zaradi gospodarskega stanja v državi vsak dan na tisoče delavcev iz Slovenije prisiljenih dnevno potovati na delo v tujino. Največ med njimi jih potuje na delo v Avstrijo, številni pa tudi v Italijo. Že v domačih podjetjih je pojav stresa na delovnem mestu vse pogostejši in je stresnih dejavnikov v domačem okolju precej. Delavci migranti pa so podvrženi nekaterim dodatnim stresorjem kot zaposleni, ki delajo v domačih podjetjih. Med njimi moramo vsekakor omeniti dostop do delovnega mesta, v okviru tega pa vsakodnevne naporne vožnje, večinoma z osebnim avtomobilom. Te vožnje so postale še dodatna težava v času, ko se spopadamo s koronavirusom, zaradi katerega je pogosto otežen prestop državnih mej. Posledično smo v zadnjem delu magistrskega dela podali nekaj predlogov, ki bi lahko služili kot ukrep za zmanjšanje stresa
Found in: osebi
Keywords: stres, delovni stres, zmanjšanje stresa, delovni migranti, dnevni delovni migranti, stres delovnih migrantov
Published: 01.07.2022; Views: 798; Downloads: 67
.pdf Fulltext (2,68 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top