151. |
152. Analiza samooskrbne pridelave v Sloveniji s poudarkom na kmetijah, vključenih v kmetijsko okoljske programeMarina Pezdirc, 2016 Abstract: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane.
Found in: osebi
Keywords: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza
Published: 22.08.2018; Views: 2859; Downloads: 182
 Fulltext (4,83 MB) |
153. |
154. Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike SlovenijeEva Marina Vukosavljević, 2020 Abstract: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Found in: osebi
Keywords: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Published: 16.02.2021; Views: 1670; Downloads: 127
Fulltext (420,88 KB) |
155. Izgon diplomatov kot sredstvo zunanje politikeEva Marina Vukosavljević, 2022 Abstract: Magistrsko delo obravnava uporabo izgona diplomatov kot sredstva v zunanji politiki, ki je vedno bolj pogosto. V začetku dela je splošno predstavljen pojem zunanje politike,
kakšen je pomen ciljev zunanje politike, kdo jih določa in s tem tudi določa tok zunanje politike. Sledi poglavje o sredstvih zunanje politike, kjer je opisano, kaj uvrščamo med sredstva zunanje politike, kako se izbere primerno sredstvo in kako so sredstva razdeljena na posamezne kategorije. Diplomacija je v delu predstavljena tako kot tipično sredstvo prepričevanja kot tudi kot del državnega aparata za izvajanje zunanje politike, v sklopu česar je v četrtem poglavju pozornost posvečena vzpostavitvi
diplomatskih odnosov in predstavitvi postopka izbire veleposlanikov. Nato najprej sledi splošna pojasnitev pojma persona non grata in za tem pravna urejenost tega instituta,
ki predstavlja temelj za njegovo uporabo v diplomatskem pravu. Pozornost je nato namenjena posledicam uporabe takšnega sredstva in pregledu pomembnejših primerov iz preteklosti, kar oriše sliko možnih vzrokov uporabe.Osrednji del predstavlja analiza primera Skripal iz Velike Britanije leta 2018, ki je bil najodmevnejši primer množičnega izgona ruskih diplomatov do leta 2022. Sledita analiza najaktualnejšega izgona ruskih diplomatov zaradi agresije nad Ukrajino in primerjava med obema primeroma – kakšne so podobnosti in razlike ter kako se oba primera razlikujeta od uporabe tega sredstva v preteklosti. V zaključku sledita predstavitev rezultatov raziskave in preveritev hipotez.
Found in: osebi
Keywords: sredstva zunanje politike, diplomacija, persona non grata, ruski diplomati, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
Published: 27.01.2023; Views: 693; Downloads: 42
Fulltext (879,88 KB) |
156. |
157. |
