1.
Izvajanje strukturnih sprememb v Sloveniji ter pripravljenost na novo gospodarsko krizoNataša Majcen, 2020
Abstract: Slovenija je zadnjo gospodarsko krizo občutila močneje kot večina držav članic Evropske unije. Namen magistrskega dela je bil preveriti, v kakšnem stanju je Slovenija izšla iz te krize, in na podlagi sekundarnih virov ugotoviti današnji položaj. Slovenijo smo primerjali s sedmimi državami članicami EU iz Srednje in Vzhodne Evrope (SVE), ki so nam po nekdanjem političnem in gospodarskem sistemu najbolj podobne, Evropski uniji pa so se pridružile istega leta kot Slovenija (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska in Slovaška). Analizirali smo ključne družbenoekonomske vidike razvoja ter na podlagi teh pripravili zaključke in smernice za razvoj Slovenije. Podrobneje smo preučili področje inovacij in tehnološkega razvoja Slovenije, saj sta oba ključna akterja tako gospodarskega kot tudi socialnega razvoja države. S pomočjo kazalnikov mednarodnih statističnih baz in podatkov mednarodnih raziskav smo ugotavljali, v kakšnem položaju je danes Slovenija, kar smo primerjali z državami članicami EU iz SVE kot tudi povprečjem EU-28. Ugotovili smo, da na večini področij, kljub pretekli pospešeni gospodarski rasti, Slovenija v petletnem obdobju ni uspela odpraviti večine strukturnih pomanjkljivosti in makroekonomskih neravnovesij. V zaključku smo ugotovili, da je Slovenija ob nadpovprečni rasti BDP-ja, spodbujene predvsem s povečanim povpraševanjem iz tujine, pozabila, da so ekspanzije gospodarstva in krize cikličen pojav, zato ji bo za strukturne spremembe, ki prispevajo k dolgotrajni in stabilni gospodarski rasti, zmanjkalo časa. Zavedati se moramo, da je Slovenija danes, zaradi visokega javnega dolga, v precej slabšem položaju, kot je bila leta 2008, to je pred začetkom zadnje gospodarske krize pri nas.
Found in: osebi
Published: 11.12.2020; Views: 1272; Downloads: 140
Fulltext (2,39 MB)
