Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Odzivi strokovne in širše javnosti o arbitražni razsodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Neža Križaj, 2018

Abstract: Mednarodno pravo je sistem pravnih pravil, ki urejajo pravne odnose, torej pravice in dolžnosti med subjekti mednarodnega prava. Za mednarodno pravo je značilna precejšnja raznovrstnost subjektov. Poleg dveh temeljnih tipov, to so v prvi vrsti države in mednarodne organizacije, obstajajo tudi primeri, ko določene enote izpolnjujejo nekatere, ne pa vseh pogojev za status subjekta mednarodnega prava (Türk, 2015, str. 19.). Najstarejše in najbolj uveljavljeno sredstvo za reševanje mednarodnih sporov na miren način je arbitraža. Gre za postopek, v katerem se stranke lahko dogovorijo glede več temeljnih sestavin. Ravno tako izberejo arbitre, ki izdajo dokončno odločbo. Celotno diplomsko delo se bo navezovalo na primer arbitražne razsodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Omenjeni državi v svoji celotni zgodovini nista imeli natančno določene meje, ne na kopnem ne na morju. Dan D se je zgodil lani,29.6.2017, ko je Stalno arbitražno sodišče v Haagu izdalo končno razsodbo. Po odločitvi sodišča je Slovenija dobila tri četrtine Piranskega zaliva in mednarodni %stik% z odprtim morjem. Vse lepo in prav, sodišče je sodbo izdalo, vsi vemo, da je odločitev treba spoštovati, vendar pa se je Hrvaška odločila, da zaradi napak v postopku enostransko odstopi od arbitraže in posledično odločitve sodišče ne priznava. Glede na prebrano in analizirano literaturo je mnenje slovenskih pravnikov dokaj podobno, skoraj vsi zagovarjajo načelo pacta sunt servanda, ravno tako se temu mnenju pridružujejo slovenski politiki. Odločitev arbitražnega sodišča je dokončna in zavezujoča za obe strani. Na drugi strani se hrvaški pravniki in politiki s tako idejo ne strinjajo, saj zatrjujejo, da glede za napake, do katerih je prišlo med postopkom, zanje arbitraža ni več relevantna. Zagovarjajo in vztrajajo pri tem, da odločitve sodišča ne bodo implementirali.
Found in: osebi
Published: 27.09.2018; Views: 2068; Downloads: 138
.pdf Fulltext (1,76 MB)

2.
Pravica do zasebnosti in posegi vanjo med pandemijo covida-19 (obdobje do leta 2022)
Neža Križaj, 2024

Abstract: Pravica do zasebnosti je v današnjem času ena izmed bolj strogo varovanih človekovih pravic. Sama pravica, kot jo poznamo danes, se je razvila šele s pojavom zahodnega kapitalizma, torej v 18. stoletju, in se izrazito veže na nastanek individualizma. Čeprav gre pri zasebnosti za obsežen pojem, pa se njen obseg s časom ni širil, temveč ožil. Danes bi lahko rekli, da je pravica čedalje bolj omejena in kot vrednota v družbi izgublja pomen. Na eni strani zasebno sfero »ogroža« država, še večji vpliv nanjo pa ima družba. Z modernimi tehnologijami se je razvil pojav, imenovan družba nadzora. Posegi in vplivi družbe na zasebnost posameznika so bistveno bolj problematični kot vplivi države – sploh na področju informacijske zasebnosti.1 Potemtakem lahko zaključimo, da generalne, enotne definicije zasebnosti in pravice do zasebnosti pravzaprav ni. Glavni vzrok je v tem, da je pravica relativna, subjektivna, spremenljiva in kontekstualna. Vsak izmed nas ima glede zasebnosti drugačna prepričanja in pričakovanja. 2 Drugi glavni junak magistrskega dela je covid-19, bolezen, ki je dobesedno ustavila in spremenila svet do te mere, da še danes ne vemo točno, na kaj vse je vplivala in kakšne posledice je v svetu pustila. Osredotočili se bomo na ukrepe Slovenije, ki so bili izdani v času epidemije. Poskušali bomo najti tudi takšne, ki so mogoče posegali v samo pravico do zasebnosti. V svetovno epidemijo so bile vpletene tudi druge države, zato bo pregled ukrepov dal jasno sliko, kakšen pristop je določena država ubrala. Glede na analizirano literaturo in aktualne informacije lahko trdimo, da so bili določeni ukrepi organov sprejeti prehitro in brez dobrega premisleka, kako bodo na ljudi vplivali. Vendar moramo po drugi strani v prihodnost gledati pozitivno. Virus je bil omejen in z vsako mutacijo je postajal šibkejši. Kot družba smo lahko ponosni na to, kako smo stopili skupaj, ko je bilo to najbolj pomembno.
Found in: osebi
Keywords: covid-19, epidemija, ukrepi, zasebnost, človekova pravica
Published: 19.02.2024; Views: 139; Downloads: 9
.pdf Fulltext (2,66 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top