1. Miselne napake odraslih otrok alkoholikovMartina Perko, 2019 Abstract: V Sloveniji je prekomerno uživanje alkohola razširjeno med vsemi generacijami, predvsem
zato, ker je družbeno sprejemljivo. Odrasli otroci alkoholikov na svojih ramenih nosijo patologijo primarnih družin in ne morejo izstopiti iz začaranega kroga trpljenja. Vzdušje, ki preveva družino, kjer se prekomerno uživa alkohol, je pogosto prežeto s skrbjo, krivdo, strahom,
sramom, ponižanjem, negotovostjo, žalostjo, osamljenostjo, jezo, užaljenostjo, konfliktom,
agresijo, stresom, vse to pa slabo vpliva na razvoj otrok.in na razbitost vlog v družini. Otroci pogosto igrajo vlogo odraslih in so starši svojim lastnim staršem. Ti otroci so čustveno
preobremenjeni, prikrajšani za brezskrbno mladost. Vse omenjeno običajno vodi do številnih
patologij pri odraslih otrocih alkoholikov in s tem povezanih miselnih napak. V nalogi smo
raziskali vpliv miselnih napak na razmišljanje in vedenje odraslih otrok alkoholikov s pomočjo
analize dnevnikov, ki jih pišejo v sklopu terapije kot terapevtsko sredstvo. V raziskavo je bilo
vključenih 11 respondentov, odraslih otrok alkoholikov, starih od 27 do 51 let, obeh spolov (m
= 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem po socialno-
-andragoški metodi za ljudi v stiski. Rezultati so pokazali, da se pri vseh sodelujočih pojavljajo
miselne napake, najpogosteje etiketiranje in posploševanje. Od 11-ih udeležencev se pri 9-ih
pojavlja več miselnih napak hkrati. Miselne napake jim tudi preprečujejo zavedanje lastnih
potreb in mej. Found in: osebi Keywords: odrasli otroci alkoholikov, alkoholizem, miselne napake, avtomatske misli, diplomske naloge Published: 28.07.2021; Views: 990; Downloads: 100 Fulltext (643,54 KB) |
2. Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligencePrimož Rakovec, 2015 Abstract: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja
klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju.
V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces
učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v
strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno
podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele
kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu
teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega
coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu
čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim
predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo
v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s
polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se
udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih
rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so
potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin
čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev
in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev. Found in: osebi Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca Published: 28.07.2021; Views: 1082; Downloads: 94 Fulltext (893,75 KB) |
3. Čustvena preobremenjenost psihosocialnih pomočnikov beguncemTina Velišček, 2017 Abstract: Psihosocialni pomočniki beguncem so zaradi zahtevnosti, kaotičnosti in specifike dela
vsakodnevno izpostavljeni stresu in obremenjenosti na delovnem mestu. Soočanje s
travmami beguncev od njih terja veliko energije, zato so pogosto čustveno preobremenjeni
oziroma izgorevajo. Njihova čustvena preobremenjenost predstavlja problem, ki mu bo v
prihodnosti potrebno posvetiti veliko pozornosti. Od zdravja in dobrega počutja
psihosocialnih pomočnikov je namreč odvisna kakovost opravljanja njihovega dela, saj
negativnih posledic preobremenjenosti ne občutijo samo oni, ampak tudi njihovi uporabniki.
Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja področje čustvene preobremenjenosti in
preučuje pojavnost znakov pri psihosocialnih pomočnikih, pri čemer se osredotoča na delo z
begunci. Vključuje tudi razmišljanje o tem, kako se s čustveno preobremenjenostjo soočati in
kako jo preprečevati. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo prisotnost znakov
čustvene preobremenjenosti pri psihosocialnih pomočnikih beguncem ter preučujemo vlogo
organizacije v preprečevanju le-te. Odkrivamo tudi, v kolikšni meri psihosocialni pomočniki
beguncem znake preobremenjenosti prepoznavajo, na kakšne načine se z njo soočajo in s kom
se o njej najpogosteje pogovarjajo.
Ugotovili smo, da večina psihosocialnih pomočnikov beguncem ne kaže zaskrbljujočih
znakov čustvene preobremenjenosti oziroma izgorevanja. Ti se sicer pojavljajo, a pri večini
redko. Kljub temu da jih ustrezne organizacije v veliki meri seznanjajo z možnostjo čustvene
preobremenjenosti in jih izobražujejo o načinih, kako jo preprečevati in se z njo spopadati, je
psihosocialni pomočniki beguncem velikokrat ne zaznavajo. S čustveno preobremenjenostjo
se soočajo na različne načine, le redko pa poiščejo strokovno pomoč. Pri spopadanju z njo
najpogosteje poiščejo pomoč in podporo pri prijateljih in pri svojem mentorju oziroma
sodelavcih. Dokazali smo tudi pomembno vlogo organizacije, za katero psihosocialni
pomočniki beguncem delajo. Tisti, ki so deležni pomoči in podpore organizacije, kažejo manj
znakov čustvene preobremenjenosti kot tisti, ki pomoči niso deležni.
Ugotovitve raziskave lahko služijo ozaveščanju o problematiki čustvene preobremenjenosti in
izčrpanosti. Obenem so lahko vodilo posameznim psihosocialnim pomočnikom beguncem in
organizacijam, v katerih ti delajo, kako se z njo soočati. Nekaterih stisk in težav, ki jih
povzroča situacija, v kateri so begunci, ni mogoče popolnoma odpraviti. Breme, ki ga
psihosocialni pomočniki beguncem nosijo, pa lahko ublažimo z uporabo ukrepov na
individualni ravni in ravni organizacije. Found in: osebi Keywords: psihosocialni pomočniki, begunci, čustvena preobremenjenost, izgorelost, magistrske naloge Published: 28.07.2021; Views: 856; Downloads: 0 |
4. Vpliv notranjega dialoga na agresivno vožnjo voznikov avtomobilovPrimož Rakovec, 2018 Abstract: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, kako sta povezana notranji dialog in agresivna vožnja.
Predpostavili smo, da: (1) se voznik v času vožnje zaveda notranjega dialoga, (2) bo notranji
dialog agresivnega voznika negativen, (3) da negativen notranji dialog povečuje agresivno
vožnjo voznikov avtomobilov. Z namenom odgovoriti na zastavljeno vprašanje in preveriti
predpostavke v disertaciji opišemo različne teorije agresivnega vedenja in notranjega dialoga,
dejavnike vpliva in razlike v pojavnosti obeh konstruktov. V nadaljevanju notranji dialog in
agresivno vožnjo povežemo in predstavimo v teoretičnem modelu vpliva notranjega dialoga na
agresivno vožnjo. Povezanost notranjega dialoga in agresivne vožnje preverimo tudi s pomočjo
raziskave na vzorcu populacije 727 slovenskih voznic in voznikov. V raziskavo, ki združuje
kvantitativne in kvalitativne metode, smo vključili tudi eksperiment z uporabo simulatorja
vožnje in polstrukturirani intervju. Namen slednjega je bil pridobiti še bolj poglobljen opis
notranje izkušnje voznika v času vožnje. Izsledki raziskave pokažejo, da se voznice in vozniki
v veliki meri zavedajo notranjega dialoga v času vožnje, da notranji dialog sovpliva na pojav
agresivne vožnje, ter da je notranji dialog agresivnih voznikov negativen. Hkrati se potrdi tudi
prisotnost drugih funkcij notranjega dialoga (samo-ocenjevanje, samousmerjanje, samonadzor
…), ki prav tako vplivajo na način vožnje in ostala vedenja v času vožnje.
Found in: osebi Keywords: varnost v prometu, vedenje, agresivna vožnja, notranji dialog, eksperiment, disertacije Published: 28.07.2021; Views: 1206; Downloads: 111 Fulltext (2,76 MB) |
5. Vloga komune in lastne motivacije pri vzdrževanju abstinenceAndraž Pogačnik, 2020 Abstract: V diplomskem delu bomo obravnavali problematiko zasvojenosti, osredotočili se bomo na
aspekt vzdrževanja abstinence. Zanima nas, kaj motivira zasvojenega posameznika, da se
odloči za abstinenco in kolikšno vlogo igra rehabilitacijski program, ki si ga je izbral. Zaradi
globlje in kompleksne narave problema smo se odločili, da bomo izvedli kvalitativno raziskavo,
saj nas zanimajo osebni vidiki ter opažanja posameznikov, ki imajo lastno izkušnjo
zasvojenosti. Za vzorčenje smo si izbrali neverjetnostni namenski vzorec, in sicer izpeljali smo
štiri intervjuje z uporabniki komunske Skupnosti Žarek v Bohinju. Z njimi smo izvedli
poglobljene pol-strukturirane intervjuje, preko katerih smo dobili realen in pristen vpogled v
doživljanje zasvojenosti. Pregledali smo različna obdobja njihovega življenja, in sicer smo se
najprej osredotočili na obdobje pred zasvojenostjo, mladostniško obdobje in prvi stik z drogo,
obdobje rehabilitacije in nazadnje še na proces samorefleksije med obdobjem rehabilitacije, ki
se delno nanaša tudi na njihovo razmišljanje o prihodnosti. Prišli smo do ugotovitev, da mora
posameznik doseči »dno« ter da se šele takrat lahko odrine od tal; z drugimi besedami povedano
mora dozoreti pravi čas, ko se posameznik dobesedno naveliča življenja z zasvojenostjo, saj je
šele takrat pripravljen na konkretno spremembo življenjskega sloga, kar od njega terja ogromno
truda, vztrajnosti in samorefleksije. Ugotovili smo tudi, da program, ki ga obiskujejo, lahko
neizmerno pripomore k njihovemu okrevanju, saj jim nudi različna orodja za spoprijemanje z
medčloveškimi odnosi in z vsakdanjim življenjem ter s težavami, ki jih le-to prinese. Found in: osebi Keywords: zasvojenost, abstinenca, motivacija, komune, kvalitativne raziskave, diplomske naloge Published: 13.08.2021; Views: 927; Downloads: 77 Fulltext (1,14 MB) |
6. Primerjava klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa in kognitivno-vedenjskega pristopa temelječega na čuječnosti za skupinsko obravnavo depresijeDavid Cej, 2020 Abstract: Depresija sodi med najpogostejšo duševno motnjo. V zadnjih letih število ljudi, ki se
spopada z depresijo, močno narašča. Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za zelo
učinkovito terapijo pri obravnavi depresivne motnje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja
se je pojavila kognitivno-vedenjska terapija temelječa na čuječnosti, ki se je ravno tako
izkazala za zelo učinkovito pri spopadanju z depresijo. V magistrski nalogi raziskujemo
razlike med pristopoma in možnost dodajanja tehnik kognitivno-vedenjske terapije tehniki
kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti.
V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo depresivno motnjo, osnove
kognitivno-vedenjskega pristopa in osnove skupinske terapije. S tem opisom dobimo podlago
za nadaljevanje opisov skupinskih protokolov kognitivno-vedenjske terapije ter kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. Za lažje razumevanje protokola kognitivno-vedenjske terapije temelječega na čuječnosti najprej predstavimo čuječnost, nato začnemo z
opisom protokola in poglavje zaključimo s predstavitvijo reševanja »miselnih napak«. Nalogo
nadaljujemo s detajlnejšo primerjavo obeh pristopov. Pri tem se dotaknemo filozofskega
ozadja obeh pristopov, veščin terapevtov, strukture srečanj, razlike pri obravnavi miselnih
napak, primerjave zadolžitev med srečanji ter primerjamo uspešnost obeh pristopov. Na
koncu pregledamo možnost dodajanja tehnik klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa
tehniki temelječi na čuječnosti. V tem delu odgovorimo na vprašanja in podvprašanja
magistrske naloge. Ugotovili smo, da kognitivno-vedenjski pristop temelječ na čuječnosti
upošteva vse osnove klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa, vendar gre v primeru
čuječega pristopa za popolnoma novo tehniko spopadanja z depresivno motnjo. Dodatno smo
ugotovili, da tehniki temelječi na čuječnosti ne moremo dodati nobenih novih elementov
kognitivno-vedenjske terapije. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje
delo. Found in: osebi Keywords: depresija, kognitivno-vedenjska terapija, struktura, skupinske terapije, protokol, čuječnost, magistrske naloge Published: 13.08.2021; Views: 1280; Downloads: 136 Fulltext (758,11 KB) |
7. Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapijeIrena Stubelj, 2020 Abstract: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z
integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi
tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal
klientove možnosti za uspešnost terapije.
V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno
zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski
terapevti uporabljajo.
Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in
terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega
družinskega terapevta.
Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo
vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike,
to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah.
Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja
naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in
empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in
relacijske terapije.
Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in
družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo
pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost
usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v
raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje
delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje
kvalitete svetovanja. Found in: osebi Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge Published: 13.08.2021; Views: 1036; Downloads: 110 Fulltext (610,72 KB) |
8. Vzgojne strategije, ki otrokom pomagajo pri prilagajanju na starševsko ločitev in sobivanje s svojim novim skrbnikomDaria Miroshnikova, 2020 Abstract: The aim of the bachelor’s thesis “Upbringing Strategies Helping Children Adapt to Parental
Separation and Cohabitation with Their New Caregivers” is to reveal the universal strategies that
help children go through the divorce, accept the family structure change, and adapt to new
caregivers. The author’s findings can help psychosocial help professionals in their work with
parents and children on the problems arising from the family structure change. The practices
combined as a result of the research work are intended to secure the children’s best interests.
Presenting upbringing methods that have proved to be appropriate for children's behavior
correction, the author refers to positive discipline methods because those are designed to impact
on the child mildly and respectfully. The content of the thesis comprises three parts – theoretical
chapter, empirical chapter, and the conclusions-and-suggestions chapter where the author
summarizes the data from the first two chapters and comes out with her recommendations and
proposals. The introduction and conclusion chapter makes this thesis complete research work. In
the theoretical chapter, the author presents and compares general approaches to children’s
upbringing and behavior correction and the most commonly used theories and practices. The
author describes varieties of family structures and researches the significance of the stability in
satisfying the children's needs. The author reveals the major effects of divorce on children. She
examines normal and pathologic adjustment reactions and researches strategies of new caregivers’
integration into the family, difficulties caregivers face during the merge, and conflicts that arise in
young families. In the empirical chapter of the thesis, the author presents the essential parts of the
interviews with adults who have lived through parental divorce and adaptation to new caregivers
in their childhood and with divorced parents who have integrated their new partners into their
families with children and can now give their feedback on how those processes could be
facilitated for children. The analysis of the interviews shows that stability and the sense of security
provided by the primary caregivers play a major role in the process of adaptation to the family
structure change. It also shows that gradual merging is a preferable way of new caregivers’
integration. Furthermore, caregivers must act with respect and attunement to the children
whereupon the positive discipline methods provide the best results. Found in: osebi Keywords: divorce, child, adaptation, integration, stepparent, attachment theory, parenting, positive discipline, stability, child-friendly Published: 13.08.2021; Views: 969; Downloads: 83 Fulltext (2,75 MB) |
9. Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršemNastja Vernik, 2020 Abstract: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen.
Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z
vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in
tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja).
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in
sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema
starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je
svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi
kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi
sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako
se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in
najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V
tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev,
postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo
otrok.
V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to
polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem
zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki,
kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko
težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so
zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč.
V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne
škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta
med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev,
da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres,
tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti. Found in: osebi Keywords: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge Published: 13.08.2021; Views: 1239; Downloads: 117 Fulltext (868,79 KB) |
10. Vpliv veganstva in presnojedstva na ortoreksijoAnja Furlan, 2021 Abstract: Ortoreksija nervoza je predlagana motnja hranjenja. Gre za patološko obsedenost z zdravo in
biološko »čisto« hrano, oziroma s pretiranim izogibanjem hrani, ki naj bi bila nezdrava, kar
vodi do izrazitih prehranskih omejevanj. Leta 1997 jo je prvi opisal psiholog in zdravnik
Steven Bratman, in sicer kot vzporedno motnjo z ostalimi motnjami hranjenja, na primer
anoreksijo nervozo. Izraz ortoreksija izhaja iz grške besede (ortho, "pravilen"), in (orexis,
"tek"), dobesedno prevedeno »pravi tek«, v praksi pa pomeni »pravilna prehrana«. Za razliko
od anoreksije so bolniki zadovoljni s svojo telesno podobo, toda hrane ne vnašajo v telo, ker
omejujejo njeno sestavo ali vnos na splošno, saj pogosto ne vedo, kaj je v njej. S pomočjo
nadzora nad hrano naj bi si oseba tudi odpravila občutek pomanjkanja nadzora.
V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo veganstvo, presnojedstvo in
ortoreksijo. S tem opisom dobimo podlago in uvid za nadaljno raziskovanje. Namen naloge je
raziskati vpliv veganstva in presnojedstva na nastanek ortoreksije. Zanima nas, kateri
dejavniki so vzrok za prehod iz vsejedstva v veganstvo in presnojedstvo ter če je le to vezano
na nastanek ortoreksije. Raziskovali bomo način življenja veganov in presnojedcev ter
njihovo delovanje in funkcioniranje pri samem načinu prehranjevanja. Nalogo nadaljujemo,
da v okviru kvalitativne metodologije izvedemo sedem delno strukturiranih intervjujev, pri
katerih je poudarek na razumevanju in interpretaciji raziskovalnih situacij, odnosov, procesov
in ravnanj. S kvalitativnimi podatki smo želeli pridobiti bolj poglobljeno sliko našega
raziskovalnega vprašanja. Odkrili smo, kje so problemi, kako ljudje gledajo na način
prehranjevanja in kako se o prehranjevanju pogovarjajo. Na naše zastavljeno raziskovalno
vprašanje: Ali gre pri veganih in presnojedcih za obsedenost z zdravo, biološko neoporečno
hrano, ki privede do ortoreksije, ugotavljamo, da gre za obsedenost z zdravim načinom
prehranjevanja. Večina intervjuvancov stremijo k biološki in ekološki pridelavi hrane. V
razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Found in: osebi Keywords: veganstvo, presnojedstvo, motnje prehranjevanja, ortoreksija, diplomske naloge Published: 05.05.2022; Views: 777; Downloads: 70 Fulltext (707,51 KB) |