Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev. Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo
Published: 30.08.2023; Views: 365; Downloads: 22
Fulltext (1,90 MB)

Abstract: V mnogih raziskavah se izpostavlja pomembnost celostne obravnave športnikov, saj je le-ta izredno kompleksna. Priprava športnika zajema fizično, tehnično in nazadnje tudi psihološko pripravo. Potrebo po psihosocialni obravnavi športnika v pionirskih in mladinskih kategorijah smo želeli v tej magistrski nalogi prepoznati kot ključni element razvoja posameznika, in sicer ne le kot športnika, ki potrebuje interdisciplinarno obravnavo, temveč kot osebo, ki se razvija in osebnostno raste. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo strokovne literature, člankov, publikacij in drugih virov opisali pomembnost športa za otroke – mladostnike. Čustva smo opredelili glede na njihov vpliv. Dotaknili smo se psihološkega razvoja otrok in zahtev športa ter odkrivali značilnosti dvojne kariere med mladimi športniki. V osrednjem delu smo spoznavali tekmovalni režim v Sloveniji in Italiji ter pomen vseh akterjev na športnikovi poti. V zadnjem delu pa smo se dotaknili športnikove kognicije, kjer smo predstavili trenutno situacijo psihosocialne pomoči mladim športnikom v Sloveniji. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate kvantitativne raziskave. Opravili smo jo na vzorcu 115 mladih športnikov, starih 12-19 let, ki so izpolnili anketni vprašalnik, usmerjen v prepoznavanje športnikovega zavedanja negativnih čustev ter prepoznavanje potreb po psihosocialni obravnavi. V tem delu smo predstavili tudi rezultate kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu sedmih pionirskih športnikov s pomočjo izvajanja petih individualnih srečanj. Na podlagi individualnih srečanj so športniki podali svoj pogled na to izkušnjo. Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, v veliki meri potrjujejo potrebo po psihosocialni obravnavi športnikov kot preventiva pred nastankom duševnih stisk.
Found in: ključnih besedah
Keywords: celostna obravnava, psihološko priprava, psihosocialna obravnava, pionirske in mladinske kategorije, razvoja posameznika, interdisciplinarna obravnava, športnik, pomembnost športa, osebnostna rast, čustva, dvojna kariera, tekmovalni režim, duševna stisk
Published: 01.02.2024; Views: 204; Downloads: 13
Fulltext (2,27 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko motenj hranjenja kot načina čustvene regulacije. Teoretični del smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo opredelili motnje hranjenja in podrobno opisali anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje, ortoreksijo in bigoreksijo. V drugem delu smo čustveno regulacijo opredelili in podrobno opisali opredelitev čustev, regulacijo čustev in strategije za spoprijemanje s čustvi. V tretjem delu smo razložili povezavo med čustveno regulacijo in prehranjevanjem, podrobno smo opisali simboliko hrane, pojem emocionalnega prehranjevanja ter proces učenja samoregulacije hranjenja in čustev v zgodnjih letih. V drugem, empiričnem delu pričujočega magistrskega dela, smo predstavili kvalitativno raziskavo, katere glavni namen je bil raziskati povezanost med motnjami hranjenja oziroma simptomi, značilnimi za motnje hranjenja pri posameznikih, in čustveno regulacijo. V raziskavo je bilo vključenih 10 udeležencev, pri čemer so bili vsi udeleženci ženskega spola. Podatke za raziskavo smo pridobivali z intervjuji, s katerimi smo raziskovali posameznikovo izkušnjo z motnjami hranjenja oziroma s simptomi, značilnimi za motnje hranjenja, odnos udeležencev do procesa prehranjevanja in odnos udeležencev do čustvenih stanj. Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da so posamezniki pred nezmožnostjo regulacij čustev bežali v motnje hranjenja oziroma simptome, značilne za motnje hranjenja. Tako smo potrdili raziskovalno vprašanje, da udeleženci raziskave doživljajo motnje hranjenja kot način čustvene regulacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: motnje hranjenja, čustva, čustvena regulacija, samoregulacija, interoceptivno zavedanje
Published: 26.04.2024; Views: 33; Downloads: 3
Fulltext (929,60 KB)