1. |
2. Zločini zoper človečnostJelena Vidović, 2014 Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno kazensko pravo, vojno pravo, vojni zločini, zločini proti človeštvu, genocid, Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, kazniva dejanja, odgovornost
Published: 15.12.2017; Views: 3472; Downloads: 209
 Fulltext (552,14 KB) |
3. Kršitve pravic žensk med vojno v Bosni in Hercegovini ob koncu 20. stoletjaAnida Sarajlić, 2010 Found in: ključnih besedah
Keywords: vojna, Bosna in hercegovina, genocid, ženske, človekove pravice, oboroženi konflikti, Rimski statut, kazniva dejanja, mednarodna sodišča, primerjalnopravne metode, disertacije
Published: 03.08.2018; Views: 2863; Downloads: 170
Fulltext (2,36 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Primerjava Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in osnutka mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnostSara Drakulić, 2021 Abstract: V magistrskem delu bo predstavljena primerjava med Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča ter osnutkom mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost. Gre za področje mednarodnega kazenskega prava, ki se je razvilo predvsem v zadnjih 100 letih. Med njegove največje uspehe štejemo ravno ustanovitev MKS. To je pristojno za preganjanje štirih glavnih kaznivih dejanj: genocida, vojnih hudodelstev, agresije in zločinov proti človečnosti. Magistrsko delo se bo osredotočalo predvsem na proučevanje zločinov proti človečnosti v Rimskem statutu in osnutku mednarodne konvencije, ki ga je zasnovala KMP. V ta namen bodo uporabljene nekatere znanstvene metode, med njimi deskriptivna metoda, s katero bo podan opis zgodovinskih mejnikov v razvoju mednarodnega kazenskega prava, sintetična metoda, s katero se bo preko več vidikov zločinov zoper človečnost skušala podati enotna razlaga, komparativna metoda, s katero bo izvedena primerjava dveh mednarodnih dokumentov na temo zločinov zoper človečnost, ter kompilacijska metoda, s katero se bo navajalo navedbe in citate drugih avtorjev. Namen magistrskega dela je predstavitev primerjave Rimskega statuta in osnutka mednarodne konvencije. Zločini zoper človečnost so namreč že definirani v Rimskem statutu, osnutek mednarodne konvencije pa na drugi strani predstavlja poskus ustvarjanja univerzalne konvencije na temo zločinov zoper človečnost, ki bi pripomogla k uspešnejšemu preganjanju teh zločinov. Cilj magistrskega dela je zajeti vse podobnosti in razlike med tema dokumentoma, ju pred tem podrobno razdelati in predstaviti mehanizme, s katerimi bodo države lažje preganjale zločine zoper človečnost. Magistrsko delo bo pripomoglo k poglobljenemu razumevanju zločinov zoper človečnost.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, zločini zoper človečnost, Komisija za mednarodno pravo, Združeni narodi
Published: 05.01.2022; Views: 843; Downloads: 74
Fulltext (678,33 KB) |
8. Koncept »zločini zoper človečnost« od Nürnberga do osnutka konvencije ILCAna Ademoski, 2021 Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj koncepta »zločini zoper človečnost« v zadnjih petinsedemdesetih letih. V prvem delu diplomske naloge je kronološko predstavljeno dogajanje prve in druge svetovne vojne, ki je neločljivo povezano s samim potekom sojenj v Nürnbergu in sojenj v Tokiu. Predstavljeni so zločini, ki so zaznamovali nekdanjo Jugoslavijo in ob približno istem času tudi Ruando. Sledi obravnavanje odgovora mednarodne skupnosti na dejanja iz devetdesetih let s pomočjo Rimskega statuta in ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča ter predstavitev vloge ILC v najnovejšem poskusu dokončnega definiranja koncepta ter pravnoformalnega pogleda na samo preganjanje in kaznovanje storilcev za kazniva dejanja zločinov zoper človečnost. V diplomski nalogi sta v večjem delu uporabljeni deskriptivna in zgodovinska metoda, v manjšem obsegu tudi analitična metoda, predvsem v začetnem delu za opis ključnih pojmov, v končnem delu pa sintetična metoda za povzetek diplomskega dela. Namen diplomskega dela je preučiti, kako je v mednarodnem pravu urejen koncept »zločini zoper človečnost«, cilj pa je ugotoviti, kako se je razvijalo mednarodno pravo na tem področju in kako mednarodno pravo dandanes pripomore k preprečevanju tovrstnih zločinov. Diplomska naloga bralcu na pregleden način omogoča vpogled v razvoj samega koncepta.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zločini zoper človečnost, Rimski statut, ILC, Nürnberg, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost
Published: 24.03.2022; Views: 764; Downloads: 0 |
9. Oborožen poseg Ruske federacije v Ukrajino v luči prepovedi uporabe oborožene sileMario Marušić, 2023 Abstract: Mednarodna skupnost je poseg Ruske federacije v Ukrajini leta 2014 in 2022 na splošno obsodila kot kršitev prepovedi uporabe sile v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Težko si je predstavljati, da je uporaba oborožene sile danes sploh mogoča, saj je ta prepovedana z mednarodnim običajnim pravom, številnimi mednarodnimi pogodbami, deklaracijami, konvencijami in potrjeno s sodno prakso. Vse prepogoste kršitve te prepovedi postavljajo pod vprašaj njeno avtoriteto v mednarodni skupnosti, izjeme od te prepovedi pa so izkoriščane za pravno upravičenje njene uporabe. Vojne sicer spremljajo celotno zgodovino človeštva, vendar so grozote dveh svetovnih vojn mednarodno skupnost privedle do spoznanja o nesmiselnosti vojskovanja in do njene splošne prepovedi z BriandKelloggovim paktom in nadalje z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov ter številnimi drugimi dokumenti. Diplomsko delo obravnava ruski oborožen poseg v Ukrajini v luči prepovedi uporabe oborožene sile. Delo se začne s prikazom razvoja načela prepovedi uporabe sile, problemom, ali je uporaba sile kljub izjemam imperativna norma, in razmerjem med samoobrambo in uporabo oborožene sile. Nadalje so obravnavani dogodki iz leta 2014, ko je Ruska federacija z vojaško okupacijo in priključitvijo Krima ter spodbujanjem uporov na vzhodu Ukrajine kršila prepoved uporabe sile po Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, pomeni pa tudi dejanja agresije, določena v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. Vseobsežna uporaba sile po 24. februarju 2022 je zgolj nadaljevanje in stopnjevanje tega konflikta, ki ga je rusko vodstvo skušalo, vendar neuspešno, argumentirati kot uporabo pravice do samoobrambe. Ruska uporaba oborožene sile je tako sprožila številna vprašanja glede prepovedi uporabe oborožene sile kot tudi vprašanja vojnega in humanitarnega prava.
Found in: ključnih besedah
Keywords: rusko-ukrajinski konflikt, oborožen napad, agresija, samoobramba, Ustanovna listina OZN, jus cogens, Rimski statut, vojno pravo, humanitarno pravo
Published: 29.03.2024; Views: 134; Downloads: 4
Fulltext (773,87 KB) |
