Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zaznavanje in doživljanje demence s strani svojcev in zdravstvenega tima na primarni ravni
Manja Šuligoj, 2018

Found in: ključnih besedah
Keywords: demenca, patronažno varstvo, svojci
Published: 08.01.2019; Views: 2211; Downloads: 135
.pdf Fulltext (950,90 KB)

2.
Socialna oskrba starejših oseb
Valentina Puc, 2019

Abstract: Ko se rodi oseba, smo vsi veseli. Ko nekoga izgubimo, smo vsi žalostni. Ali kdaj pomislimo, kako bi lahko spremenili svoje življenje? Način življenja, v katerem živimo, je vsak dan bolj stresen. Dogaja se veliko nesreč. Veliko raziskav je že pokazalo, da so številke iz leta v leto bolj spremenjene – nekatere kažejo tudi v negativne smeri. Ljudje se premalokrat zavedamo, da bi lahko spremenili tempo življenja. Ali se kdaj vprašamo, kaj bo z nami, ko bomo starejši? Ali bo kdo poskrbel za nas? Diplomska naloga, ki sem jo napisala opisuje in predstavlja možnosti, ki jih imamo ljudje, ko smo starejši. Velikokrat se ljudje znajdemo v situacijah, v katerih naenkrat postanemo odvisni od pomoči drugih. V nalogi sem opisala najboljše možnosti, do katerih imamo vsi pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: dolgotrajna oskrba, socialna oskrba, Vaskularna demenca, Frontotemporalna demenca, Alzheimerjeva bolezen, pokojnine
Published: 22.11.2019; Views: 3204; Downloads: 211
.pdf Fulltext (1,09 MB)

3.
Pristopi za zmanjševanje padcev pacientov z demenco
Emil Marjanović, 2019

Found in: ključnih besedah
Keywords: padci, zmanjševanje padcev, pacienti, demenca
Published: 27.01.2020; Views: 1826; Downloads: 81
.pdf Fulltext (610,00 KB)

4.
Odnos medicinskih sester do ljudi z demenco in njihovo znanje s področja demence
Gordana Sivec, 2018

Found in: ključnih besedah
Keywords: zdravstvena nega, demenca, komunikacija, medicinske sestre
Published: 27.01.2020; Views: 1863; Downloads: 95
.pdf Fulltext (509,17 KB)

5.
VPLIV STOPNJE DEMENCE NA SODELOVANJE IN POSLEDIČNO IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA PRI STAROSTNIKIH
Tonja Kolednik, 2020

Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju. Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS. Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence. Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Published: 07.01.2021; Views: 1805; Downloads: 218
.pdf Fulltext (1,32 MB)

6.
Vloga svojcev pri izboljšanju kakovosti življenja dementnega starostnika
Nena Sirk, 2017

Abstract: Demenca je zelo pogosta duševna motnja v starosti. Ko se pojavi, močno prizadene vso družino. Svojci se znajdejo v težki situaciji, ki se za marsikoga zdi tudi brezizhodna. Z vsemi strahotami se je veliko lažje spopadati, če smo ozaveščeni, če vemo, s čim imamo opravka. Bolj ozaveščeni svojci pomenijo manjši strah in manjšo stisko. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na svojce, ki imajo v družini starostnika, ki je zbolel za demenco. Razkriva njihove težave, stiske in strahove, s katerimi se spopadajo. S pomočjo dveh polstrukturiranih vprašalnikov, od katerih je bil en uporabljen v dveh fokusnih skupinah s svojci, drugi pa v intervjuju s strokovno delavko, zaposleno v domu za ostarele, smo pridobili odgovore, ki ponujajo vpogled v to obširno problematiko. Pojav demence močno vpliva na celotno družino oziroma na vse, ki so vpleteni v skrb za starostnika. Slednja je iz dneva v dan zahtevnejša. Predvsem zaradi tega so se v obeh družinah, ki sta bili udeleženi v raziskavi, odločili za nastanitev sorodnika v dom za ostarele. Ugotavljali smo, kako dobra je ozaveščenost ljudi o demenci, in ugotovili, da je premajhna. O tem je spregovorila tudi strokovna delavka, ki se vsakodnevno srečuje s težavami, ki nastajajo prav zaradi neznanja in nerazumevanja svojcev. Zanimalo nas je še, ali se svojci vključujejo v domsko oskrbo svojega sorodnika in če se, kakšni so njihovi načini. Sodeč po odgovorih, je zavedanje, da je zagotavljanje kakovosti življenja dementnega starostnika pomembno, precej dobro. Gre pa za težko dosegljiv cilj, pri katerem so pomembni sodelovanje, znanje in velika mera razumevanja. Delo s starostnikom z demenco ni lahko. Za svojce je vse še toliko huje. Diplomska naloga s pomočjo teorije in empiričnega dela ponuja le del odgovorov za boljšo predstavo vseh tistih, ki s tem nimajo veliko izkušenj, in za podporo vsem tistim, ki se osebno spopadajo s pastmi demence.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demenca, starostniki, svojci, ozaveščenost, kakovost življenja, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 848; Downloads: 50
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

7.
REHABILITACIJA PACIENTOV S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Luka Kretič, 2021

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije oseb s Parkinsonovo boleznijo (PB). Skozi nalogo smo predstavili slabosti ter prednosti rehabilitacijskih procesov ter kako le-ti vplivajo na pacienta. Naloga se usmerja v splosno obravnavo prepoznavanja PB, kako le-ta vpliva na potek zivljenja oseb s PB ter kako ucinke bolezni zreducirati in prirediti svoja ravnanja glede na bolezen. Izpostavili smo pomen strokovnjakov ter njihove metodologije zdravljenja na področju PB.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Parkinsonova bolezen, rehabilitacija, pacient, demenca.
Published: 14.12.2021; Views: 1344; Downloads: 123
.pdf Fulltext (1,12 MB)

8.
Človekovo dostojanstvo in skrbništvo za odrasle osebe z demenco
Mihael Leban, 2021

Abstract: Naloga se osredotoča na postopek postavitve osebe z demenco pod skrbništvo in spoštovanje njenega dostojanstva pred, med in po zaključku tega postopka. V prvem delu je obrazložena demenca kot duševna bolezen z različnim izvorom, posledicami in pojavnostjo. Drugi del vsebuje opis postopka postavitve pod skrbništvo po veljavnem Družinskem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku z vidika uporabnosti te zakonodaje za osebe z demenco. Poudarek je na vlogi strokovnih delavcev CSD skozi naloge, ki jih ti imajo v začetni fazi ugotavljanja potreb, v fazi podaje mnenja sodišču o osebi skrbnika, v zaključni fazi popisa premoženja ter dalje po postavitvi osebe pod skrbništvo v okviru izvajanja skrbništva oz. v okviru spremljanja skrbnikovega dela s strani CSD. Sledi opredelitev pojma človekovega dostojanstva v pravnih mednarodnih in nacionalnih aktih. Empirični del vsebuje intervjuje strokovnih delavcev CSD, ki delajo z osebami z demenco. Njihovo delo zajemajo javna pooblastila in naloge na področju varstva odraslih, predvsem skrbništvo nad odraslimi osebami, poleg tega pa tudi delo z uporabniki s težavami v duševnem zdravju, naloge v zvezi s preprečevanjem nasilja nad starimi in storitev prve socialne pomoči starim osebam. V okviru dvodimenzionalnosti človekovega dostojanstva se naloga posveča temi realizacije dostojanstva oseb z demenco v postopku prehoda pod skrbništvo. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev postopka postavitve pod skrbništvo z vidika novih možnosti za udejanjanje človekovega dostojanstva oseb z demenco. Predstavljen je pomen neformalnih oblik pomoči, ki jih osebe z demenco prejemajo, če niso sprejete v institucionalno varstvo ter pomen prepoznavanja potreb oseb z demenco in njenih vrednot s strani strokovnih delavcev predvsem takrat, ko ta ne zmore izraziti lastnih misli in želja. Pri vsem tem je v odnosu z osebo z demenco pomemben njej prilagojen način komunikacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demenca, oseba z demenco, človekovo dostojanstvo, skrbništvo, Center za socialno delo, magistrske naloge
Published: 05.05.2022; Views: 716; Downloads: 109
.pdf Fulltext (1,23 MB)

9.
Vloga glasbene terapije pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco
Nika Konečnik, 2022

Abstract: Uvod in namen: V diplomski nalogi smo s pomočjo pregleda znanstvene literature želeli preveriti, ali je uporaba glasbe koristna pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco (AD) in ali glasbena terapija blagodejno vpliva na osebe z AD. Demenca je čedalje pogostejši pojav pri starejših, zato je pomen nefarmakoloških pristopov še toliko večji. Metode: Metodologija diplomske naloge temelji na pregledu znanstvene literature, ki smo jo poiskali s pomočjo spletnih baz PubMed in Googlov Učenjak. Rezultati: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija pozitivne učinke na psihično in fizično počutje pri osebah z AD ter da pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Uporabnost: Diplomska naloga je uporabna za fizioterapevte, ki so zaposleni v institucijah s starejšimi osebami z demenco, in za kader, ki prav tako sodeluje pri obravnavi teh oseb. Omejitve: Izključitveni in vključitveni dejavniki, starost člankov in majhen vzorec pri raziskavah, ki oteži posploševanje rezultatov na celotno populacijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Alzheimerjeva demenca, fizioterapija, glasbena terapija, rehabilitacija
Published: 06.07.2022; Views: 839; Downloads: 87
.pdf Fulltext (472,83 KB)

10.
Refleksija prakse zdravstvene nege pri osebah z demenco v institucionalnem okolju: pregled literature
Aldina Ahmetagić, 2022

Found in: ključnih besedah
Keywords: demenca, institucionalna oskrba, avtonomija, dostojanstvo
Published: 14.12.2022; Views: 422; Downloads: 53
.pdf Fulltext (495,34 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top