Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V diplomskem delu predstavim zgodovino in ozadje treh avtoritarnih načinov vladanja v Evropi (nacizma, fašizma, komunizma), ki so se razvili po prvi svetovni vojni. Nato jih opredelim glede na način delovanja in države, v katerih so se najbolj razvijali. V uvodu predstavim in na splošno orišem prvo svetovno vojno za predstavitev okvira in ozadja dogajanja, ki sledi po vojni. V glavnem delu naloge se podrobneje lotim obdobja po prvi svetovni vojni. Opišem politični prostor v Evropi in predstavim stanje v svetu. Naslednji del je namenjen avtoritarnim ideologijam, ki so nastale tisti čas; torej nacizmu, fašizmu in komunizmu. Vsako posebej predstavim glede na nastanek, razvoj, vpliv v Evropi in svetu ter karizmatično osebnost ideologije. Sledi analiza sveta po avtoritarnih ideologijah. Nato predstavim povod za drugo svetovno vojno in pravne akte, ki so nastali. V zadnjem delu razdelam, kaj sploh je avtoritarnost oz. avtoritarni način vladanja in kako pomembna je vladavina prava, saj smo brez vladavine prava dejansko na poti v avtoritarni režim. Podrobneje opišem tudi nevarnosti za državo in njeno ljudstvo, ki jih prinašajo avtoritarni in totalitarni režimi. V zaključku povzamem svoje misli in ugotovitve naloge, na osnovi česar nato potrdim ali ovržem postavljeno hipotezo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: avtoritarizem, demokracija, človekove pravice, totalitarne ideologije, totalitarizem
Published: 20.06.2023; Views: 487; Downloads: 26
Fulltext (145,06 KB)

Abstract: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države. Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje. Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi. V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine. Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje. Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko. V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše. V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Published: 20.12.2023; Views: 255; Downloads: 23
Fulltext (3,66 MB)