Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv ekonomskega statusa družine na pogostost pojava nasilja v družini
Nina Rous, 2017

Abstract: V sodobnem času je veliko zasebnih in poslovnih uspehov odvisno od financ. Že za skromno preživetje si mora človek plačati osnovne stvari in storitve, da zadovolji osnovne potrebe, kot so hrana, obleka, bivalni prostor, stroški bivalnega prostora in zdravstvene storitve. Vse našteto je dovolj le za osnovne življenske stroške, saj danes vse več ljudi živi na robu preživetja. Naša moderna kultura je naravnana navzven v smislu več imaš, več veljaš. Ljudje si nenehno želijo vse več in več. Ko pride do določenih negativnih sprememb v življenju, na katere v tistem trenutku težje vplivamo, nastopijo težave tako z ekonomskega vidika kot tudi psihične narave. Pred slabim desetletjem je v Sloveniji nastopila gospodarska kriza, ki je finančno onesposobila marsikatero podjetje in posledica le-tega je bilo številno odpuščanje delavcev. Veliko ljudi je ostalo brez služb in marsikateri so si le z denarno socialno pomočjo lahko pokrivali osnovne potrebe za preživetje. Posledica padca z višjega na nižji ekonomski položaj so bile tudi težave v družini. Dejstvo je, da več članov ima družina, tem večja je potreba po finančni moči. Zaradi nižjega ekonomskega statusa družine lahko pride do nasilja v družini, ki se kaže tako v fizični kot tudi v psihični obliki. Znano je tudi, da je žrtev nasilja velikokrat partner, ki je finančno odvisen od drugega partnerja. Žrtve nasilja so največkrat ženske, ki pa zaradi šibkega materialnega stanja ostajajo v nasilnih zvezah. Tudi v družinah z višjim oziroma stabilnim ekonomskim statusom prihaja do nasilja različnih oblik. Povod za nasilje pri ekonomsko stabilnih družinah običajno ni pomanjkanje finančnih sredstev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: finance, ekonomski status, nasilje, družina, gospodarska kriza, fizično in psihično nasilje, žrtev, finančna sredstva.
Published: 06.03.2018; Views: 3648; Downloads: 159
.pdf Fulltext (1,04 MB)

2.
3.
Pravice oseb s posebnimi potrebami v celo življenjskem obdobju
Grega Ratko, 2021

Abstract: Z magistrskim delom predstavljamo, kdo so osebe s posebnimi potrebami in njihove značilnosti. V nadaljevanju predstavimo pomembnejše stroke (pravno, zdravstveno in pedagoško), ki odigrajo poglavitno vlogo pri urejanju pravic oseb s posebnimi potrebami. Delo opisuje pravice, ki se dotikajo oseb s posebnimi potrebami v vsakem življenjskem obdobju, in predstavlja, kako so pravice urejene s predpisi in v sami praksi. Podrobneje se osredotočamo na kršitve, ki se dogajajo glede pravic in pomanjkljivosti v pravnih predpisih. Na področju določenih pravic primerjamo, kako so urejene pravice v Sloveniji in v tujih pravnih virih. Namen tega je, da bralec pridobi širšo sliko tega področja in primerjave Slovenije z drugimi državami. Prav tako opišemo pomembnejše Evropske institucije, ki vplivajo na sprejetje ali zaščito pravic in pomembnejše mednarodne ali evropske akte, ki vplivajo na to področje. V zaključnem delu jedra se osredotočimo na lastno raziskavo in predstavimo ugotovitve raziskave. Na podlagi ugotovitev in predstavitev podajamo možne rešitve, ki se dotikajo problematike pri uresničevanju pravic oseb s posebnimi potrebami. V zaključnem delu pridemo do lastnih ugotovitev in sklepanj, če Slovenija zagotavlja in izvršuje pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: osebe s posebnimi potrebami, pravice, kršitve, odločba o usmeritvi, socialno ekonomski status invalidne osebe
Published: 04.02.2022; Views: 1048; Downloads: 123
.pdf Fulltext (1,80 MB)

4.
Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v Sloveniji
Pascale Emily Pečnik, 2023

Abstract: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije. V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale. Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija
Published: 10.06.2023; Views: 374; Downloads: 26
.pdf Fulltext (2,58 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top