61. Vloga fizioterapevta pri rehabilitaciji po ginekoloških operacijahNina Vidačković, 2023 Abstract: Uvod in namen: Fizioterapevtska obravnava je v obdobju pred in po operativnem zdravljenju bolnika vključena že stoletja. Ima pomembno vlogo tudi v ginekologiji tako pred in po ginekoloških operacijah. S pregledom obstoječe strokovne literature smo želeli ugotoviti vrsto in učinkovitost fizioterapevtske obravnave po ginekoloških operacijah ter opisati možne zaplete zaradi neustrezne fizioterapije. Metode: Na podlagi iskalnih nizov po ključnih besedah smo opravili pregled literature v elektronskih bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, Google Scholar, PEDro in COBISS. Rezultati: Avtorji ugotavljajo izide vpliva fizioterapevtske obravnave pred ginekološkimi operacijami in po njih ter možne zaplete. Na podlagi pregleda literature lahko ugotovimo, da je fizioterapevtska obravnava po operaciji učinkovita, še bolj pa je, če se obravnava začne že pred njo. Uporabnost: Naloga izpostavlja pomen fizioterapevtske obravnave pri rehabilitaciji po ginekoloških operacijah in ozaveščanju pomembnosti pričetka obravnave že pred samo operacijo, da ne bi prišlo do zapletov. Omejitve: Omejitvene dejavnike pri pisanju diplomske naloge so predstavljali starost raziskav, nedostopnost do polne vsebine člankov in raziskav ter plačljivi članki. Ključne besede: ginekološke operacije, rehabilitacija, dejavniki tveganja, predoperativna fizioterapija, fizioterapija po ginekoloških operacijah fizioterapija, potek zdravljenja.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2022, Fizioterapevtika, 43 (26) str., 2 pregl., 6 sl., 34 vir, Mentorica (Š. Smrkolj), Recenzent (F. Kresal)
Found in: ključnih besedah
Keywords: ginekološke operacije, rehabilitacija, dejavniki tveganja, predoperativna fizioterapija, fizioterapija po ginekoloških operacijah fizioterapija, potek zdravljenja.
Published: 21.03.2023; Views: 524; Downloads: 82
 Fulltext (769,88 KB) |
62. Sodobni fizioterapevtski pristopi rehabilitacije pri otrocih s cerebralno paralizoZala Seifert, 2023 Abstract: Cerebralna paraliza (CP) je statično oziroma psevdoprogresivno nevrološko stanje, ki prizadene otroke in je posledica poškodbe možganov, preden se možgani popolnoma razvijejo v prenatalnem ali zgodnjem postnatalnem obdobju. Obstajajo štiri glavne vrste CP, ki odražajo nenormalnosti v različnih delih možganov, njihova posledica pa so različni simptomi. Te vrste so spastična, diskinetična, ataktična in mešana CP. Zdravljenje CP vključuje fizioterapevtsko obravnavo in različne komplementarne terapije k standardni klinični terapiji. Glavni cilj fizioterapevtske obravnave je z uporabo sodobnih fizioterapevtskih metod in tehnik otroku omogočiti samostojno življenje z izboljšanjem njegovih funkcionalnih sposobnosti. Poglobljeno poznavanje razpoložljivih sodobnih metod in postopkov o rezultatih ocenjevanja cerebralne paralize nam pomaga pri rehabilitaciji otrok in doseganju boljših rezultatov.
V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali so kombinirane fizioterapevtske terapije učinkovite pri izboljšanju gibljivosti otrok v primerjavi z eno samo tehniko rehabilitacije otrok s cerebralno paralizo. Kljub pomanjkljivi dostopni literaturi smo v diplomski nalogi s pregledom šestih raziskav preverili učinkovitost tako kombiniranih kot samostojnih metod fizioterapevtske rehabilitacije in prišli do ugotovitve, da uporaba kombiniranih sodobnih fizioterapevtskih metod rehabilitacije izboljšuje gibljivost pri otrocih s cerebralno paralizo. Oba pristopa pa navajata pozitivne rezultate pri fizioterapevtskem zdravljenju otrok s CP.
Cerebralna paraliza je zelo občutljiva in spreminjajoča bolezen, ki vsakega posameznika prizadene na različen način. Ker poznamo več oblik cerebralne paralize, je za vsako stanje bolezni potrebna izbira primerne metode zdravljenja in postavitev realnih ciljev, kar bo povečalo uspešnost fizioterapije. Z uporabo kombiniranih fizioterapevtskih metod in tehnik rehabilitacije lahko otroku omogočimo izboljšanje funkcionalnih sposobnosti in samostojnejše življenje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: cerebralna paraliza, sodobne terapije, fizioterapija, rehabilitacija otrok, nevrorehabilitacija
Published: 06.04.2023; Views: 675; Downloads: 128
Fulltext (612,25 KB) |
63. RESPIRATORNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA ODRASLIH Z ASTMOŽana Mencej, 2023 Abstract: Dihanje je proces, o katerem redko razmišljamo in mu ne namenjamo pozornosti. To zagotovo ne drži za pljučne bolnike, ki se pomembnosti dihanja zelo dobro zavedajo. V skupino pljučnih bolnikov uvrščamo tudi astmatike.
Astma je ena izmed bolezni dihal, ki je zelo razširjena in predstavlja veliko breme za družbo, tako z zdravstvenega kot ekonomskega vidika, predvsem zato, ker se v večji meri pojavlja pri otrocih, ki naj bi predstavljali zdrav del poulacije. Poleg tega gre za kronično bolezen, kar pomeni, da je pomembno, da vzpostavimo učinkovit model obravnave, ki je prilagojen posamezniku.
Da bi olajšali življenje bolnikov z astmo, se tako poslužujemo številnih načinov zdravljenja. Poleg najpogostejše oblike – farmakološkega zdravljenja – imamo pomembno vlogo pri obravnavi astmatikov tudi fizioterapevti s specialnimi znanji z respiratornega področja, ki predstavljamo del multidisciplinarnega tima. Pri obravnavi astmatikov se respiratorni fizioterapevti poslužujemo predvsem tehnik za izboljšanje čiščenja dihalnih poti in kontrole dihanja, cilj pa je, da s pomočjo nabora različnih tehnik pacient doseže želene funkcionalne zmožnosti, ki mu omogočajo čim bolj normalno življenje.
Respiratorna fizioterapija je že mnogo let eden izmed ključnih delov obravnave bolnikov z respiratornimi disfunkcijami, saj so se metode in tehnike, ki jih uporabljamo, izkazale za učinkovite, čeprav za nekatere še ne obstajajo dejanski dokazi iz raziskav. Pomembno je, da respiratorni fizioterapevti kontinuirano utrjujemo svoje znanje s področja anatomije, fiziologije in patologije ter da poznamo tehnike, ki jih uporabljamo pri svojem delu, in vemo, kakšen vpliv imajo le-te na mehaniko dihanja. Poleg tega je pomemben tudi individualni pristop, ki je prilagojen posameznikovim potrebam ter ozaveščanje javnosti o vlogi in prepoznavnosti respiratorne fizioterapije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: astma, fizioterapija, respiratorna fizioterapija, pljučne bolezni, zdravljenje astme
Published: 26.04.2023; Views: 608; Downloads: 86
Fulltext (478,77 KB) |
64. Pomen telesne aktivnosti pri srčnem bolnikuTjaša Škufca, 2023 Abstract: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja).
Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP).
Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti.
Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Published: 26.04.2023; Views: 540; Downloads: 52
Fulltext (1010,90 KB) |
65. Pomembnost fizioterapevtove vloge pri poškodbah igralcev košarke na vozičkihGašper Radin, 2023 Abstract: Uvod in namen: V življenju je veliko dejavnikov, ki lahko osebo priklenejo na voziček. Šport invalidov se je v zadnjih petdesetih letih zelo razvil in invalidom omogoča aktivnejše in kakovostnejše življenje. Eden izmed najpopularnejših športov za invalide je košarka na vozičkih, ki se je začela razvijati v letih po drugi svetovni vojni z namenom omogočiti invalidom drugačen pristop do rehabilitacije. Šport ima kot del rehabilitacije veliko pozitivnih kot tudi negativnih učinkov. Slednji se navezujejo na poškodbe, ki jih lahko posameznik utrpi pri igranju košarke na vozičkih. Zaradi narave športa je možnost pojava poškodbe visoka. Namen diplomskega dela je tako raziskati, s katerimi poškodbami se igralci košarke na vozičkih v Sloveniji najpogosteje srečujejo, kako jih odpravljajo in kakšna je pomembnost vloge fizioterapevta v tem procesu. Metode: Izvedli smo raziskavo, ki temelji na empirični kvantitativni metodi dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Za teoretični del naloge smo uporabili metodo pregleda literature – slovenske in tuje. Vire smo iskali s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PubMed in Researchgate. Rezultati: Ugotovili smo, da se je pri igranju košarke na vozičkih poškodovalo 29 odstotkov anketirancev. Zanimivo je, da samo v desetih odstotkih fizioterapevt sodeluje na treningih in tekmah. Uporabnost: Rezultate raziskave je možno uporabiti za ozaveščanje in potrebo po prisotnosti fizioterapevtov na treningih in tekmah košarke na vozičkih. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev. Ključne besede: košarka na vozičkih, poškodbe, fizioterapija.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2023, Fizioterapevtika, 25(47) str., 11 pregl., 1 sl., 1 pril., 25 vir. Mentorica (J. Ošlak Kranjc), Recenzentka (F. Kresal)
Found in: ključnih besedah
Keywords: košarka na vozičkih, poškodbe, fizioterapija
Published: 10.05.2023; Views: 447; Downloads: 46
Fulltext (1,16 MB) |
66. Učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta z boleznijo motoričnega nevronaJure Vodopivec, 2023 Abstract: Skupino pacientov z BMN izraža paleta najrazličnejših potekov bolezni, ki jim je skupna mišična oslabelost in posledično težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kar ob koncu rezultira v odvisnosti od tuje pomoči. Postavitev diagnoze je izjemno zapletena in dolgotrajna, saj specifičnega testa v tem trenutku ne poznamo, zato se lahko nevrolog zanaša zgolj na klinični pregled, slikovno diagnostiko, laboratorijske preiskave in svoje izkušnje Za obravnavo številnih simptomov, ki spremljajo te bolezni, je zadolžen multidisciplinaren tim, v katerem pomembno vlogo igra tudi fizioterapevt. V Sloveniji so pacienti takšne obravnave deležni v UKC Ljubljana v sodelovanju z URI RS – Soča in Domom dva topola. Ker so bolezni v tem trenutku neozdravljive, zdravljenje poteka simptomatsko (farmakološko in nefarmakološko). Farmakološko zdravljenje lahko upočasni napredovanje bolezni, medtem ko nefarmakološke intervencije lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z BMN. Fizioterapija predstavlja nefarmakološki, torej podporni del zdravljenja, pri delu pa si fizioterapevt lahko pomaga z RFT, fizioterapevtsko vadbo in fizikalnimi modalitetami. V diplomski nalogi smo poskušali izpostaviti vlogo fizioterapevta znotraj multidisciplinarnega tima in njegov vpliv na samo obravnavo. Kljub izjemno majhnemu vzorcu kakovostnih raziskav in delitvi mnenj smo v diplomskem delu terapevtsko vadbo pod nadzorom in navodili fizioterapevta prepoznali kot varno in učinkovito. Kot najučinkovitejši vadbeni protokol se je pokazala kombinacija aerobne vadbe z vadbo proti uporu, izvedena pri submaksimalni obremenitvi. Zgodnji začetek izvajanja terapevtske vadbe kaže boljše rezultate kot začetek izvajanja pozno, predvsem pri oblikah bolezni, katerih progresija ni tako intenzivna. Podobno velja za tehnike RFT, ki ne izboljšajo le kakovosti življenja, temveč ga v primeru NIMV lahko tudi podaljšajo. Najpomembnejše je, da je fizioterapevtska obravnava celostna, popolnoma individualizirana in prilagojena pacientovim potrebam/ciljem. Fizioterapevt je dolžan ves čas obravnave evalvirati program dela in ga prilagajati zmožnostim in ciljem pacienta.
Found in: ključnih besedah
Keywords: bolezen motoričnega nevrona, simptomatsko zdravljenje, fizioterapevtska vadba, respiratorna fizioterapija
Published: 12.05.2023; Views: 431; Downloads: 67
Fulltext (1,43 MB) |
67. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTA PO OPERACIJI ROTATORNE MANŠETEJan Justin, 2023 Abstract: Poškodba rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je glavni razlog za bolečino in disfunkcijo v rami. Najpogosteje se pojavi v dominantni roki. Lahko se pojavi pri ponavljajočih se gibih nad glavo v športih, kot so plavanje, tenis, dvigovanje uteži, ali pri poklicih, ki so nagnjeni ponavljajočim se gibom, kot sta pleskanje in gradbeništvo. S starostjo pogostost poškodbe RM narašča. Simptomi so bolečina, izguba moči in omejitev gibljivosti. Težavno postane opravljanje vsakodnevnih opravil. Diagnozo postavimo z natančno anamnezo, ki ji sledi klinični pregled s testi, s katerimi lahko odkrijemo, katera izmed mišic RM je poškodovana. Diagnozo potrdimo z magnetno resonanco, ki je najnatančnejša preiskava za odkrivanje ruptur rotatorne manšete. Pokaže nam tudi debelino in velikost rupture. Zdravljenje ruptur RM je konzervativno ali operativno. Za zdravljenje ruptur RM se uporabljajo tri operativne tehnike, in sicer odprta, minimalno invazivna in artroskopska. Izbira operativne tehnike je odvisna od izkušenosti kirurga z določeno tehniko, velikosti rupture, kakovosti tkiva in bolnikovih potreb. Po operaciji potrebuje pacient natančno določeno in strokovno vodeno rehabilitacijo, ki traja več mesecev. Z analizo člankov smo ugotovili, da takojšna mobilizacija po operaciji ne da boljših končnih rezultatov rehabilitacije, temveč le boljše vmesne rezultate obsega gibljivosti pri poteku rehabilitacije. Prve tedne po operaciji se priporoča imobilizacija, šele po četrtem tednu se začne pasivna mobilizacija. Po sedmem tednu začnemo tudi aktivno mobilizacijo in pridobivanje mišične moči. Celotna rehabilitacija traja od šest do devet mesecev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: rotatorna manšeta, ramenski sklep, rehabilitacija, fizioterapija
Published: 12.05.2023; Views: 515; Downloads: 78
Fulltext (2,23 MB) |
68. Fizioterapevtska obravnava pacienta s sindromom mišice piriformisIva Golob, 2023 Abstract: Mišica piriformis je ploščata mišica hruškaste oblike, ki leži v globokem glutealnem predelu neposredno pod veliko zadnjično mišico, sindrom mišice piriformis pa je klinično stanje, za katerega so značilni simptomi, ki so posledica stiskanja oziroma draženja ishiadičnega živca zaradi mišice piriformis. Simptomi, ki se pojavijo pri pacientih s sindromom mišice piriformis, so predvsem bolečina v zadnjici, ki seva v kolk, zadnjo stran stegna in zgornji del spodnjega dela noge. Sindrom mišice piriformis je treba vključiti v diferencialno diagnozo pri vseh pacientih z bolečino v glutealnem predelu, predvsem kadar diagnostične preiskave ne potrdijo patologij ledvene hrbtenice in kolčnega sklepa.
Diagnosticiranje sindroma mišice piriformis je zaradi njegove nejasnosti težko in temelji predvsem na anamnezi in kliničnem pregledu, na koncu pa se, če je to le mogoče, izvedejo diagnostične preiskave, kot so CT, MRI, ultrazvok in EMG.
K zdravljenju sindroma mišice piriformis prištevamo predvsem konzervativne možnosti fizikalne terapije, uporabo protivnetnih sredstev, injekcije lokalnih anestetikov in kortikosteroidov ter novejšo metodo zdravljenja z injekcijo botulinskega nevrotoksina. Če nobena od naštetih metod zdravljenja ni uspešna, se svetuje kirurško zdravljenje. Najpogosteje uporabljeni fizioterapevtski postopki pri zdravljenju sindroma mišice piriformis so ultrazvočna terapija, manualna terapija mehkih tkiv, raztezanje, hlajenje, površinsko segrevanje ter funkcionalna vadba.
V diplomskem delu smo s pregledom literature uspešno predstavili fizioterapevtsko obravnavo pacienta s sindromom mišice piriformis in s pomočjo raziskav, ki kažejo dobre rezultate, dokazali, da so predstavljene metode in tehnike učinkovite pri zdravljenju sindroma mišice piriformis.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Mišica piriformis, piriformis sindrom, fizioterapija, rehabilitacija, obravnava.
Published: 04.07.2023; Views: 641; Downloads: 144
Fulltext (812,37 KB) |
69. Pomen hidroterapije pri totalni endoprotezi kolčnega sklepaNejc Jelen, 2023 Abstract: Vstavitev totalne endoproteze kolčnega sklepa je pogost in uspešen ortopedski poseg, ki ima visoko stopnjo zadovoljstva med pacienti. Z naraščanjem števila degenerativnih bolezni pri starejši populaciji, aktivni življenjski slog in posledičnimi poškodbami pa narašča tudi število vstavljenih kolčnih endoprotez. V diplomskem delu smo predstavili totalno endoprotezo kolka kot operativni poseg in opisali funkcionalno stanje pacienta pred ter po njem. Glede na zdravnisˇko pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacienta vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po vstavitvi TEP kolka. V diplomski nalogi smo tako predstavili pooperativno rehabilitacijo, ki je ključen vidik procesa okrevanja po operaciji TEP kolka. Hidroterapija se marsikje že uporablja kot oblika fizioterapevtske obravnave, vendar na tem področju še ni dovolj raziskav, ki bi zagotovile hidroterapiji mesto med najbolj uporabljenimi fizioterapevtskimi metodami pri rehabilitaciji pacienta. Raziskavo smo izvedli v Zdravilišču Laško, kjer smo izbrali 40 sodelujočih. Pri pacientih s totalno endoprotezo kolka smo preučevali pomen proste vadbe v vodi in uporabe podvodnih naprav kot oblike fizioterapevtske obravnave na obseg gibljivosti in stopnje bolečine v primerjavi z kinezioterapevtskimi metodami in tehnikami na suhem. Potrebnih je več visokokakovostnih študij z večjim vzorcem in daljšim časom spremljanja, da bi dosegli natančnejše in dolgoročnejše učinke. Prišli smo do ugotovitve, da je hidroterapija učinkovita pri povečanju obsega gibljivosti v kolčnem sklepu, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcionalnosti v pooperativni fazi rehabilitacije pri bolnikih s totalno endoprotezo kolka. Vendar pa je zaradi številnih kontraindikacij ne morejo prejeti številni pacienti. Zdravilišče Laško je edino zdravilišče v Sloveniji, ki se že vrsto let poslužuje vadbe s podvodnimi napravami. Opravljena raziskava naj bo vzpodbuda tudi ostalim ustanovam o umestitvi te metode v rehabilitacijski proces.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Vodni fitnes, hidroterapija, rehabilitacija kolčne endoproteze, fizioterapija.
Published: 04.07.2023; Views: 437; Downloads: 45
Fulltext (1,25 MB) |
70. Kontekstualni dejavniki in placebo učinek v fizioterapevtski obravnaviLaura Grošelj, 2023 Abstract: Fizioterapija spada med bolj interaktivne in časovno obsežnejše zdravstvene obravnave, kar poudarja pomen njene psihosocialne komponente, torej konteksta, v katerem poteka. Učinek placeba je eden izmed na kontekst vezanih učinkov, ki ga spodbuja vrsta kontekstualnih dejavnikov. V diplomskem delu smo podrobneje pregledali in predstavili mehanizme njegovega delovanja, opredelili njegov klinični pomen za fizioterapevtsko prakso in navedli najpomembnejše izmed kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na izid fizioterapevtske obravnave. Zanimal nas je predvsem klinični pomen konteksta za področje fizioterapije, konkretno način ravnanja s kontekstualnimi dejavniki v korist kakovosti obravnave in rezultatov izida. Vključili smo raziskave, ki preverjajo vpliv nespecifičnih vidikov zdravljenja, kot so značilnosti fizioterapevta (in drugih zdravstvenih delavcev) in pacienta, odnos med njima ter značilnosti samega zdravljenja in okolja, v katerem zdravljenje poteka. Ugotovili smo, da je področje razmeroma slabo raziskano in nekateri izmed dejavnikov vpliva niso potrjeni specifično za fizioterapevtsko prakso, temveč za njej sorodna področja, zato je pomembnost določenih raziskav za področje fizioterapije vprašljiva. Relevantne raziskave potrjujejo številne dejavnike vpliva in prikazujejo, da so le-ti med seboj prepleteni, mehanizmi njihovega delovanja pa raznoliki. Nekateri dejavniki na izid fizioterapevtske obravnave vplivajo samostojno, drugi pa posredno z vplivom na pojav učinka placeba. Najbolj dosledni so dokazi vpliva odnosne komponente dejavnikov, ki vključuje tako pacientov kot fizioterapevtov vidik in terapevtski odnos, ki ga sooblikujeta. Odnosni dejavniki niso zgolj najbolj potrjeni izmed kontekstualnih dejavnikov, temveč tudi najbolj neodvisni in prilagodljivi s strani posameznega fizioterapevta, ki je v največji meri odgovoren za kakovost terapevtskega odnosa. Zdravljenje nikoli ne poteka neodvisno od zunanjih okoliščin in kontekst obravnave vpliva na potek in izid zdravljenja ne glede na to, ali ga zdravstveni delavci prepoznavajo in prilagajajo. Informiranost stroke o pojavu zato ni le koristna, temveč tudi najbolj odgovorna in etična izbira.
Found in: ključnih besedah
Keywords: fizioterapija, placebo učinek, kontekstualni dejavniki, kontekst fizioterapevtske obravnave
Published: 21.07.2023; Views: 433; Downloads: 24
Fulltext (2,08 MB) |
