71. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri iliotibialnem sindromuMihael Mirt, 2023 Abstract: Sindrom iliotibialnega trakta (SITT) je ena izmed najpogostejših patologij kolenskega sklepa, ki se največkrat pojavi predvsem pri tekačih in kolesarjih. Dejavniki tveganja so lahko anatomsko pogojeni, kot sta različna dolžina spodnjih udov ali prekomeren genum varum. Zunanji dejavniki pa so največkrat tek po hribu navzdol, neprimerna podlaga za tek ali prehitro povečanje frekvence ali razdalje teka. Sindrom ITT lahko prepoznamo kot oteklino in ostro bolečino na distalnem delu femurja, med lateralnim epikondilom femurja in Gerdyjevim tuberclom. Bolečina se najpogosteje pojavi po končani aktivnosti, ki vključuje ponavljajoče se fleksije in ekstenzije kolena, kot sta tek in kolesarjenje. Za potrditev sindroma so potrebni natančni diagnostični postopki. Najprej moramo opraviti anamnezo, nato sledi klinični pregled in za tem še slikovna diagnostika (MR, UZ, RTG). Zdravljenje sindroma ITT je skoraj v vseh primerih konzervativno ter v redkih primerih operativno.
Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta s sindromom ITT, cilj pa je na podlagi pregleda izdelati priporočila in smernice za učinkovito fizioterapevtsko obravnavo. Zastavili smo si hipotezo, da obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik. V našo diplomsko nalogo smo na koncu vključili 18 visokokakovostnih raziskav. Na podlagi naših rezultato smo hipotezo tudi potrdili. V akutni fazi sindroma ITT zato priporočamo počitek od dejavnosti, ki slabša simptome, hlajenje z ledom ali jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil za pomiritev vnetja in bolečine. V subakutni fazi je cilj fizioterapevtske obravnave sprostitev miofascialnih restrikcij in korekcija biomehanskih odstopanj, zato svetujemo izvajanje manualne terapije, sproščanje trigger točk, terapijo z radialnimi udarnimi valovi in dry needling terapijo. Vse omenjene vrste terapij dokazano učinkujejo pri zdravljenju sindroma ITT. Zatem sledi faza krepitve, kjer priporočamo izvajanje kinezioterapije. Poudarek naj bo pri izboljšanju moči abduktorjev kolka in pravilni izvedbi vseh vaj. Zadnja faza je vrnitev k teku, kjer priporočamo postopno dodajanje frekvence in dolžine teka.
Found in: ključnih besedah
Keywords: iliotibialni trakt, sindrom iliotibialnega trakta, učinkovitost, fizioterapija.
Published: 25.07.2023; Views: 484; Downloads: 81
 Fulltext (3,01 MB) |
72. |
73. VPLIV TELESNE VADBE NA NOSEČNICELeyla Ičanović, 2023 Abstract: V obdobju nosečnosti ženske doživijo veliko telesnih in psihičnih sprememb. Da so se sposobne z njimi soočiti, morajo biti čim bolj ustrezno pripravljene. Poučene nosečnice, ki so telesno aktivne, bolje prisluhnejo svojemu telesu in so v višji psihofizični pripravljenosti. Primerna telesna pripravljenost posameznice v nosečnosti prispeva k znižanju pogostosti zapletov pri porodu in celostno bolj zdravi nosečnosti. Nosečnost naj bi bila eno od najglobljih in najlepših doživetij. Je stanje, ki bi ga morala ženska kar se da aktivno, duševno in telesno doživljati, zato ga je nesmiselno prepustiti lenarjenju. Potrebno se je zavestno spoprijeti z vsemi spremembami. Vse več raziskav kaže, kako zelo pomembna je telesna aktivnost v tem obdobju. V diplomski nalogi smo natančneje opredelili vpliv telesne vadbe na dobro počutje nosečnic in analizirali vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Opozorili smo na previdnostne ukrepe in kontraindikacije pri njihovem izvajanju. Opisali smo tudi, kakšen vpliv ima telesna vadba na izid poroda, porod in poporodno obdobje. Dandanes je znanje s tega področja dovolj razširjeno in podprto s strokovno literaturo, da lahko potrdimo pozitiven učinek zmerne telesne vadbe na izboljšanje telesne in psihične pripravljenosti nosečnice in njen vpliv na porod. Fizioterapevti imamo pomembno nalogo pri sestavi fizioterapevtskega programa, saj je pomembna individualna obravnava nosečnice. Ta pa mora biti motivirana, pripravljena sodelovati in slediti danim navodilom. Želimo si, da bi s tem vse fizioterapevte spodbudili, da v svojo dejavnost vključijo tudi programe pred-, med- in poporodne telesne pripravljenosti. Promocija zdravja je pomembna v vseh obdobjih življenja, še posebej pa, ko se ustvarja novo življenje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: fizioterapija med nosečnostjo, telesna vadba v nosečnosti, zdrava nosečnost.
Published: 03.10.2023; Views: 365; Downloads: 38
Fulltext (1,36 MB) |
74. Fizioterapevtska obravnava pri COVID-19 in dolgem COVID-19Katja Žlajpah, 2023 Abstract: Večina bolnikov s covidom-19 ima blago obliko bolezni z ugodno prognozo in ne potrebuje hospitalizacije. Vendar pa lahko starejši bolniki in tisti s kroničnimi boleznimi razvijejo hudo bolezen in zaplete, kot so sindrom akutne dihalne stiske in odpoved dihanja, ki zahtevajo zdravljenje v enoti intenzivne terapije z invazivno podporo. Da bi ugotovili rehabilitacijske potrebe bolnika s covid-19 v bolnišnici ter rehabilitacijo, ki jo je treba vključiti ob odpustu bolnika z dolgim covidom-19 iz bolnišnice, smo opravili sistematični pregled literature in proučili 10 raziskav. Ugotovili smo, da mora biti fizioterapevtska obravnava usmerjena v zmanjšanje tveganja okužbe in zagotovitev najboljše oskrbe bolnika. Fizioterapevti imamo temeljno vlogo pri zagotavljanju ventilacijske podpore v fazi akutne bolezni in rehabilitacijske obravnave po njej za ohranjanje gibljivosti ter spodbujanje funkcionalnosti. S fizioterapevtsko obravnavo je potrebno začeti že v enoti intenzivne terapije takoj, ko je bolnik klinično stabilen. Z zgodnjo mobilizacijo ohranimo funkcionalnost bolnika in pospešimo okrevanje.
Ker covid-19 pusti dolgotrajne posledice, imamo fizioterapevti pomembno vlogo pri snovanju programa pljučne rehabilitacije za bolnike z dolgim covidom-19. Tudi tu je za zmanjšanje posledic ključna zgodnja fizioterapevtska obravnava. Ta mora biti prilagojena posamezniku in nadzorovana ter ne sme poslabšati posameznikovih simptomov. Na podlagi proučenih študij ugotavljamo, da mora biti rehabilitacija dolgega covida-19 usmerjena v krepitev telesne zmogljivosti. Pomembna je tudi prehranska podpora.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Fizioterapija, covid-19, dolgi covid-19, respiratorna rehabilitacija, dihalna odpoved
Published: 10.10.2023; Views: 369; Downloads: 25
Fulltext (672,28 KB) |
75. PACIENT S SOMATOSENZORNIM TINITUSOM IN FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVANejc Mikič, 2023 Abstract: Tinitus je simptom, ki ga označuje zaznava zvoka, ki ni povzročen s strani zunanjega dražljaja. V blažji obliki se pojavlja pri 10–15 odstotkih prebivalstva, v hujši obliki pa pri približno enem odstotku in lahko vodi do nastanka utesnjenosti, depresije ali celo samomora. Strošek zdravljenja tega nadležnega simptoma je ocenjen na 600–1544 EUR, čeprav ga trenutno bolj zakrivamo in ne odpravljamo. Prevladujoča oblika tinitusa je subjektivni tinitus, ki ga zaznava zgolj prizadeta oseba. Somatosenzorna oblika subjektivnega tinitusa je povezana z disfunkcijo vratu ali čeljusti, zato je nanjo s fizioterapijo možno vplivati. Ker trenutno v nobenih smernicah za zdravljenje tinitusa ne omenjajo fizioterapije, smo pregledali znanstveno literaturo na tem področju in ugotovili, da je bilo narejenih več raziskav, ki pričajo o učinkovitosti fizioterapije pri zdravljenju subjektivnega somatosenzornega tinitusa. Obstaja zadostno število kakovostnih randomiziranih raziskav, da lahko trdimo, da fizioterapevtska obravnava s pomočjo KT, manualne terapije, terapije miofascialnih prožilnih točk, laserja in TENS-a lahko pomaga ali celo odpravi somatosenzorno obliko tinitusa. Na podlagi pridobljenih rezultatov priporočamo, da se paciente z diagnozo subjektivnega somatosenzornega tinitusa napoti k fizioterapevtu. Za določitev najučinkovitejše možne fizioterapevtske obravnave za zdravljenje pacientov s somatosenzornim tinitusom predlagamo izvedbo več kakovostnih randomiziranih raziskav s tega področja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Tinitus, manualna terapija, fizioterapija
Published: 21.11.2023; Views: 300; Downloads: 22
Fulltext (1,19 MB) |
76. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI SPINALNE STENOZE LEDVENE HRBTENICEGaja Okretič Kogoj, 2023 Abstract: Uvod in namen: Ledvena spinalna stenoza (LSS) se najpogosteje pojavlja pri starejši populaciji in se kaže z bolečino ali spremenjeno senzibiliteto v predelu ledvene hrbtenice in nogah. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, če to ne pomaga, se posledično odloči za operativni poseg oziroma dekompresijo. Po operativnem posegu je rehabilitacija usmerjena v strukturiran kinezioterapevtski program, ki vključuje napredujoč skupek vaj za splošno mišično moč, stabilizacijo jedra in izboljšanje ravnotežja. Učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik po operaciji ni povsem znana. Ugotovili smo, da se intenzivnost bolečine hitreje zmanjša pri bolnikih, ki so deležni strukturiranega programa rehabilitacije. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, Google Scholar in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili sedem raziskav. Ugotovili smo zanesljive dokaze o učinkovitosti kinezioterapije pri zdravljenju LSS po dekompresiji. Visokokakovostnih študij, ki bi potrdile dolgoročno učinkovitost, ni. Uporabnost: V sklopu fizioterapevtske obravnave pacientov po operaciji LSS priporočamo izvajanje kinezioterapije, ki vključuje mobilizacijske vaje z raztezanjem in progresivno mišično močjo za korekcijo drže, stabilizacijo ledvenega dela, aerobne vaje in športno specifično vadbo. Omejitve: Večina raziskav temelji na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju raziskave, zato zanesljivega programa rehabilitacije ni mogoče oblikovati.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ledvena spinalna stenoza, fizioterapija, kinezioterapija
Published: 05.12.2023; Views: 328; Downloads: 51
Fulltext (751,03 KB) |
77. |
78. Vpliv fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju urogenitalne atrofijeEva Guček, 2023 Abstract: Urogenitalna atrofija je le ena izmed mnogih sprememb, ki doletijo ženske v času pomenopavze. Pojavi se ob prvih znakih pomanjkanja estrogena. Urogenitalne spremembe ob nastopu prizadenejo zunanje spolovilo, nožnico in vse mišične strukture medeničnega dna. Občutljivost, srbečica, pekoč občutek, suhost, disparevnija, vse to so značilni znaki in simptomi urogenitalne atrofije, ki v času menopavze doleti kar 60 odstotkov žensk in vpliva na kakovost njihovega življenja. Pomembno je pomoč poiskati že ob prvem pojavu simptomov. V zgodnji fazi zdravljenje v večini primerov poteka konzervativno, in sicer z vajami za krepitev mišic medeničnega dna, ki se lahko izvajajo s pomočjo pripomočkov ali brez njih. Če se ta oblika zdravljenja ne izkaže za dovolj učinkovito, poizkusijo z zdravljenjem z estrogeni.
V diplomskem delu smo predstavili optimalen trening mišic medeničnega dna, pridruženega z različnimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami, ki lahko pripomorejo k boljšemu zavedanju in delovanju mišic medeničnega dna in tako tudi k izboljšanju simptomov UA. Za učenje pravilne kontrakcije mišic se lahko poslužujemo uporabe različnih metod in tehnik. Ena izmed teh je tudi biološka povratna zveza (biofeedback), ki jo lahko uporabimo kot dodatek k vadbi, pod nadzorom fizioterapevta. Pri izvajanju terapije je na začetku izrednega pomena vloga fizioterapevta, da pacienta nauči pravilne aktivacije mišic ter določi smernice fizioterapevtske obravnave, ki jih lahko med obravnavo prilagaja glede na pacientove zmožnosti in cilje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Urogenitalna atrofija, mišice medeničnega dna, trening mišic medeničnega dna, fizioterapija.
Published: 15.02.2024; Views: 153; Downloads: 26
Fulltext (4,47 MB) |
79. Z robotiko podprta rehabilitacija zgornjega uda pri pacientih po možganski kapiAnja Jeršan, 2023 Abstract: Uvod in namen: Možganska kap je opredeljena kot klinični sindrom, ki je posledica žariščne poškodbe možganov zaradi žilnega vzroka. Gre za akutno nevrološko motnjo ožilja z nenadnim ali hitrim pojavom znakov in simptomov. Ločimo ishemično in hemoragično možgansko kap. Najpogostejše posledice po možganski kapi so pareza, plegija, nenormalen mišični tonus, zmanjšana koordinacija, somatosenzorika, motnje govora, požiranja in motnje zavesti. Zaradi razvoja tehnologije je v rehabilitaciji prisotne vedno več robotike in robotskih naprav. Pomembno je zavedanje prednosti in slabosti pri uporabi robotike v rehabilitaciji, ter povezavo med rehabilitacijo zgornjega uda, teorijo rehabilitacije in rezultati. Namen diplomske naloge je bil preveriti učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematicˇnem pregledu literature, pridobljene s pomocˇjo elektronskih baz podatkov PEDro, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vključitvenim in izključitvenim kriterijem je ustrezalo devet študij s podobnimi metodami ugotavljanja učinkovitosti z robotiko podprte rehabilitacije. Rezultati so pokazali večjo učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda po možganski kapi v primerjavi s konvencionalno rehabilitacijo. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o robotiki v rehabilitaciji, in vsem, ki želijo robotiko vključiti v svojo rehabilitacijo po možganski kapi. Omejitve: Velika količina raziskav z malo preiskovanci. Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija,
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2023, Fizioterapevtika, 25(43) str., 4 pregl., 3 sl., 40 vir. Mentor/ica (D. Georgiev), Recenzent (G. Omejec)
Found in: ključnih besedah
Keywords: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija
Published: 11.01.2024; Views: 252; Downloads: 17
Fulltext (518,93 KB) |
80. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PACIENTOV Z NATRGANINO ROTATORNE MANŠETEAljoša Hodnik, 2023 Abstract: Ramenski sklep je zaradi svoje izjemne gibljivosti podvržen številnim poškodbam in okvaram. Ena izmed najpogostejših je natrganina mišic rotatorne manšete (RM) in njena incidenca se s starostjo povečuje. Značilni simptomi so bolečina v ramenskem sklepu ter zmanjšan obseg gibljivosti in mišična jakost. Natrganina RM je lahko simptomatska ali asimptomatska. Pravilna diagnoza je ključnega pomena za načrtovanje ustreznega zdravljenja. Pri postavljanju diagnoze so nam v pomoč klinični testi, vendar so slikovne metode MRI in MRA najbolj zanesljive. Možnost zdravljenja natrganin RM je konzervativno ali operativno. Za ustrezno določanje možnosti zdravljenja moramo upoštevati splošno zdravstveno stanje posameznika, funkcionalne zahteve, resnost natrganine in temeljito poznati morfološke lastnosti posameznika. Konzervativno zdravljenje je učinkovito in se priporoča pri starešjih bolnikih, saj imajo nizke funkcionalne zahteve. Nasprotno velja za operativno zdravljenje, ki je bolj priporočljivo za mlajše bolnike z nizkimi funkcionalnimi zahtevami. Raziskave so pokazale, da ima konzervativno zdravljenje primerljive učinke kot kirurško zdravljenje. Fizioterapevtske metode kot so vadbena terapija, manualna terapija, ultrazvočna terapija, akupunktura v kombinaciji s korekcijskimi vajami, specifično vadbo za aktivacijo im moč lopatičnih mišic ter vaje za gibljivost in raztezanje ramenskih mišic. Po menju avtorjev je najpogostejši kriterij za odločanje o kirurškem posegu delna ali popolna izguba funkcije in mišične moči v ramenskem sklepu. Kljub temu so indikacije za kirurško zdravljenje pomanjkljive in neenotne.
Found in: ključnih besedah
Keywords: rotatorna manšeta, natrganina, konzervativno zdravljenje, fizioterapija, operativno zdravljenje
Published: 14.01.2024; Views: 257; Downloads: 42
Fulltext (926,19 KB) |
