41. |
42. |
43. |
44. |
45. |
46. |
47. |
48. |
49. Funkcionalna in organizacijska razmejitev med državno in nedržavno upravoAriana Arifi, 2017 Abstract: Funkcionalno gledano predstavlja državna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni ravni, v organizacijskem smislu pa gre za skupek izvršilnih in upravnih organov in organizacij, preko katerih država uresničuje svoje naloge. Zakoni, ki predstavljajo okvir za delovanje organov in organizacij v okviru državne uprave so predvsem Zakon o državni upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru ter Zakon o Vladi Republike Slovenije. Če klasificiramo funkcije državne uprave po njihovem razvoju skozi zgodovino, lahko ugotovimo, da ima državna uprava klasično regulatorno funkcijo ter servisno in razvojno (pospeševalno) funkcijo, ki sta novejši funkciji. Sodobna državna uprava zaradi spoznanja, da lahko določene elemente celo regulatorne funkcije, ki je bila na začetku razvoja državne uprave izključno v pristojnosti državne uprave, bolj učinkovito in hitreje opravljajo različne nedržavne organizacijske strukture, zato niti ene od funkcij ne opravlja več v celoti sama, ampak to počne s pomočjo nedržavnih organizacijskih struktur, kot so javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javna podjetja in zbornice. Organizacijsko te nedržavne oz. paradržavne organizacijske strukture ne sodijo v državno upravo, vendar pa so na državo tesno funkcionalno vezane, saj jih država ustanovi s svojim aktom, načeloma se financirajo iz državnega proračuna, v njih država izvršuje ustanoviteljske pravice in izvajajo dejavnosti v javnem interesu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javni sektor, javna uprava, državna uprava, javno pooblastilo, nedržavna uprava
Published: 12.07.2018; Views: 3151; Downloads: 293
 Fulltext (463,61 KB) |
50. Odškodninska odgovornost za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno kaznovanje ali ravnanje z obsojencemMiha Horvat, 2017 Abstract: Doslej se odškodninski odgovornosti po 84. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ni posvečalo skoraj nič pozornosti. To preseneča, saj se področje vsekakor kaže za aktualno, še posebej po zdaj že več obsodbah Republike Slovenije (in tudi vrste drugih držav EU) tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi kršitve 3. člena EKČP zaradi zaporskih razmer. Če glede odgovornosti države v takšnih primerih načeloma ne ostaja veliko spornega, pa je stanje drugačno glede morebitne neposredne odškodninske odgovornosti povzročitelja škode samega. Povsem zadostno podlago za (tudi) tako odgovornost daje sicer že Ustava Republike Slovenije, vendar pa se pri tem vendarle lahko pojavi več vprašanj tudi v zvezi z ustavno skladnostjo sedanje ureditve - na primer vprašanje enakosti pred zakonom, saj se ZIKS-1 za druge javne uslužbence ne uporablja. V vsakem primeru pa je seveda treba tudi najti odgovor ne samo na vprašanje, ali se po ZIKS-1 lahko neposredno odškodninsko odgovarja za ravnanje, nasprotno prepovedi mučenja, pač pa tudi, kakšno takšno ravnanje sploh lahko (vse) je. Gre za problematiko, pri kateri prihaja do svojevrstnega prepletanja institutov in pojmov tako nacionalnega kot tudi mednarodnega značaja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prepoved mučenja, neposredna odškodninska odgovornost, javni uslužbenci, razlagalna pravila, jurisprudenca
Published: 12.07.2018; Views: 2543; Downloads: 158
Fulltext (674,18 KB) |
