1. |
2. |
3. |
4. Posebnosti afriških ustavnih sistemovVanessa Cilenšek, 2020 Abstract: Zgodovina afriškega kontinenta je pestra, kar gre pripisati vzponu egiptovske civilizacije in vplivu kolonialnih sil, ki so kontinent zaznamovale z osvajanji in političnimi oblikovanji državnih ureditev afriških držav. Skupni imenovalec vseh držav je varstvo človekovih pravic. Varstvo slednjih pa povzroča številne pomisleke in dvome, saj vsaka od obravnavanih držav dopušča kot kazensko sankcijo smrtno kazen, zato na afriškem kontinentu obstaja primanjkljaj varstva človekovih pravic. Posebnost afriške celine so plemenska in verska sodišča, ki imajo posebno funkcijo. Taka sodišča dovoljujejo ustavnopravni sistemi Etiopije, Nigerije in Južnega Sudana. Tradicionalno oziroma običajno pravo je na afriškem kontinentu zelo razširjeno. Na ustavni ravni ga najdemo v Južnem Sudanu, kjer je omenjeno kot pravni vir, omenja pa ga tudi etiopska ustava, in sicer v smislu priznavanja uporabe običajnega prava pri sklenitvi zakonske zveze. Sicer pa ga v ustavnih sistemih ostalih držav ni moč najti. V Nigeriji je tradicionalno pravo zmes plemenskih ali običajnih praks, ki jih kot del določene skupnosti priznavajo člani določene skupnosti. V teh skupnostih ima tradicionalno pravo moč zakona. Vse anglofonske države pa so v zvezi z ustavnosodno presojo prevzele ameriški sistem ustavnosodne presoje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Afrika, ustavni sistemi, običajno pravo, plemenska sodišča, verska sodišča
Published: 18.02.2021; Views: 1262; Downloads: 137
 Fulltext (1,30 MB) |
5. Predstavitev odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu o imuniteti diplomatov in državnih funkcionarjevTim Bučan, 2021 Abstract: Avtor se v svojem diplomskem delu loti vprašanja imunitete diplomatov in visokih državnih funkcionarjev, predvsem pred kazensko jurisdikcijo tujih držav. Na začetku dela avtor najprej predstavi nekatere osnovne pojme, katerih opredelitev in razumevanje je po mnenju avtorja ključno za razumevanje obravnavane teme. Samo jedro diplomskega dela sestavljajo predstavitve in obravnavanja nekaterih bolj odmevnih odločitev Mednarodnega sodišča v Haagu v povezavi s problematiko imunitete visokih državnih funkcionarjev. Obravnavani primeri v diplomskem delu so: Arrest warrant case, (Demokratična Republika Kongo v. Belgija, 2002), Certain Questions of Mutual Assistance in Criminal Matters (Džibuti v. Francija, 2008), Immunities and Criminal Proceedings (Ekvatorialna Gvineja v. Francija, 2018) in Jurisdictional Immunities of the State (Nemčija v. Italija; posreduje Grčija, 2012). Vse štiri primere avtor najprej kratko povzame, nato pa se poglobi v odločitve sodišča, pri čemer se fokusira predvsem na vprašanja imunitete pred kazensko jurisdikcijo tujih držav in njenih upravičencev. V nadaljevanju s primerjalno metodo navede skupne točke v odločitvah Meddržavnega sodišča v Haagu, ter morebitne divergence med njimi. Pri tem, kot delno tudi med samo analizo primerov, si avtor pomaga z različnimi relevantnimi pravnimi akti kot tudi strokovno literaturo. Končno avtor povzame ugotovitve, do katerih je prišel z analizo omenjenih primerov, ter poda svoje mnenje glede obravnavane problematike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: imuniteta, diplomati, državni funkcionarji, odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, kazenska jurisdikcija tujih držav, mednarodno običajno pravo
Published: 31.03.2022; Views: 811; Downloads: 61
Fulltext (472,37 KB) |
