21. Pravica do združevanja kot temeljna človekova pravica v času COVIDA-19Matej Bračun, 2022 Found in: ključnih besedah
Keywords: COVID-19, pravice, pandemija COVID-19, pravice do zbiranja, pravice do združevanja, ustavna presoja, policijska pooblastila, sorazmernost, pandemija
Published: 24.10.2022; Views: 633; Downloads: 53
 Fulltext (808,32 KB) |
22. Vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju gospodarstvaNeli Pisek, 2022 Abstract: Stres na delovnem mestu je postal pojem, s katerim se lahko srečujemo na dnevni bazi. V diplomskem delu smo proučevali vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju, njegov namen pa je bil podrobneje obravnavati pojem preobremenjenosti posameznika, vzroke njenega obstoja in njene posledice na posameznika in gospodarstvo ter v ospredje postaviti stanje preobremenjenosti med posamezniki zaposlenimi v terciarnem sektorju pred in ob pojavu pandemije Covid-19 ter proučiti kakšne vplive je imela ta na posameznike.
Ključna ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vse potrjene hipoteze in priča o tem, da je pandemija Covid-19 negativno vplivala na posameznike, glavni povzročitelj pa je bil stres, ki je nastajal zaradi vseh negotovosti, tako v poslovnih kot tudi zasebnih življenjih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: preobremenjenost, stres, pandemija, Covid-19, posamezniki, delovno mesto, terciarni sektor
Published: 29.10.2022; Views: 580; Downloads: 71
Fulltext (1,24 MB) |
23. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepovKatja Krivograd, 2022 Abstract: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 662; Downloads: 54
Fulltext (1,08 MB) |
24. |
25. Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19Boris Obolnar, 2023 Abstract: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava
Published: 20.04.2023; Views: 500; Downloads: 78
Fulltext (1,93 MB) |
26. Vpliv pandemije Covid-19 na finančne trge in trgovanje s finančnimi instrumentiLuka Albreht, 2023 Abstract: Leta 2020 je pandemija covida-19 zaustavila svet in s tem vplivala na finančne trge. V diplomskem delu smo analizirali njen vpliv na glavne svetovne delniške indekse, kot so S&P 500, DOW Jones, NASDAQ, DAX in Hang Seng. Pandemija je povzročila začasen padec vrednosti indeksov, vendar so se ti do konca leta 2020 že povrnili na prvotno raven zaradi intervencij centralnih bank in vlad. S pomočjo ankete smo ugotovili, da se je trgovanje s finančnimi instrumenti v času pandemije povečalo, saj so fluktuacije na trgih pritegnile nove vlagatelje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: covid-19, pandemija, finančni trgi, delniški indeksi, frekventnost trgovanja
Published: 26.08.2023; Views: 296; Downloads: 17
Fulltext (1,41 MB) |
27. |
28. Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanjaMaruša Gorišek, 2022 Abstract: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih
družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega
ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za
družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni
princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo
opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve.
V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot
koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih
ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava
mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da
lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe
meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do
znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije.
Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih
intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih
principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v
različnem obsegu in na različne načine.
Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe
poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo
različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19.
Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak
vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke.
Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z
njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije
znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v
sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Found in: ključnih besedah
Keywords: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Published: 09.10.2023; Views: 351; Downloads: 19
Fulltext (1,69 MB) |
29. Uporaba procesov projektnega managementa za blažitev vpliva pandemije na načrtovanje razvoja turističnega naseljaAlja Hrovat, 2023 Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na oblikovanje procesov projektnega managementa kot odziv na izzive, ki sledijo po pandemiji. Glavni poudarek je na učinkovitem obvladovanju stroškov izvedbe projekta in obvladovanju tveganj v negotovem poslovnem okolju. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu se podjetja soočajo z vedno večjimi izzivi pri izvajanju projektov, še posebej po nepredvidljivih dogodkih, kot je pandemija. Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, kako lahko podjetja ustrezno prilagodijo svoje procese projektnega managementa, da se lahko spopadejo s tovrstnimi izzivi. Rezultati raziskave kažejo, da imajo dobro pripravljeni in prilagodljivi procesi ključno vlogo pri obvladovanju stroškov in tveganj v projektih, izvedenih v negotovih razmerah. Študija primera po pandemiji je razkrila, da so podjetja, ki so že imela vnaprej pripravljene prilagodljive procese, lažje ohranjala kontrolo nad stroški in tveganji. Komunikacija med člani projektnega tima in deležniki je ključnega pomena, saj omogoča pravočasno prilagajanje spremembam in usklajevanje med vsemi vpletenimi. Pomembno je tudi poudariti, da procesi projektnega managementa niso statični, temveč se nenehno prilagajajo glede na novonastale razmere. Učenje iz izkušenj je ključnega pomena za izboljšanje procesov in doseganje boljših rezultatov v prihodnjih projektih. Poleg tega so rezultati potrdili hipotezi, da bolj strukturirani procesi vodijo do boljšega obvladovanja stroškov in tveganj v projektnem okolju, ki ga zaznamujejo negotovost in spremembe. V sklepni fazi magistrskega dela smo prišli do zaključka, da je prilagodljivost ključnega pomena za učinkovito projektno upravljanje v negotovih časih po pandemiji. Podjetja morajo nenehno preučevati in izboljševati svoje procese, da ostanejo konkurenčna. To delo poudarja pomen agilnega pristopa k projektnemu managementu in vsebuje smernice, ki bodo podjetjem pomagale bolje obvladovati stroške, tveganja ter uspešno izvajati projekte v novih, dinamičnih okoliščinah.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prilagodljivost, stroškovno obvladovanje, tveganja, projektni management, pandemija
Published: 29.01.2024; Views: 211; Downloads: 15
Fulltext (820,15 KB) |
30. |
