31. |
32. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora - dileme in sodna praksaGregor Režek, 2018 Abstract: Temeljni cilj storilcev kaznivih dejanj in organiziranih kriminalnih družb, ki izvršujejo kazniva dejanja, ki generirajo protipravno premoženjsko korist, je, da pridobljeno premoženje zadržijo in "uživajo". V mnogih državah, tudi v Republiki Sloveniji, so aktivnosti organov pregona poleg odvzema prostosti in obsodilnih sodb že dolgo usmerjene v iskanje, začasni zaseg in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Odvzem premoženja so urejali različni zakoni, leta 2010 pa so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije v obravnavo vložili Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora(v nadaljevanju ZOPNI). Zakon je v naš pravni red vnesel veliko novosti (odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki poteka po pravilih civilnega postopka, institut obrnjenega dokaznega bremena), zato je bilo že ob sprejemu v strokovni javnosti izpostavljenih več dilem. Na začetku uporabe ZOPNI oziroma v fazi obravnave nekaterih odmevnih zadev, ki so organiziranim kriminalnim skupinam prinesle ogromno protipravno premoženjsko korist, je bilo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije sproženih več postopkov za presojo ustavnosti posameznih členov in tudi zakona kot celote.Ti postopki so bili razlog za prekinitev več pravdnih postopkov odločanja o tožbah za odvzem premoženja nezakonitega izvora, zato so bili do sedaj pravnomočno zaključeni le trije postopki.Magistrsko delo je sestavljeno iz več sklopov. V posameznih sklopih opišem druge zakone, ki vsebujejo določila v zvezi s premoženjem, pridobljenim na nezakonit način, ZOPNI, dileme ob njegovem sprejemanju, podobne predpise treh evropskih držav, odločbe ustavnega sodišča in do sedaj pravnomočno zaključene postopke. Found in: ključnih besedah Keywords: premoženjska korist, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, sodna praksa Published: 16.08.2018; Views: 3548; Downloads: 192 Fulltext (1,03 MB) |
33. Vprašanje učinkovitosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih službTina Jakopič, 2017 Abstract: Cilj izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb je zagotoviti kakovostno življenjsko okolje svojim občanom ob minimalnih stroških. Njihove potrebe morajo potekati nemoteno in biti dosegljive vsakomur. Gre za javni interes in pridobivanje dobička ni v ospredju. Da je občina uspešna in učinkovita, mora dobro poznati področje pravnega urejanja. Zavedati se mora, da je ob vse večji globalizaciji in mobilnosti delovne sile in kapitala vsaka občina edinstvena. To pomeni, da je vsaka občina vezana na svojo poselitev, prostorske, naravne in druge frekvenčne značilnosti, ki vplivajo na izbiro izvajanja lokalnih javnih služb. Pomembno je poznati in razlikovati možnosti izvajanja javnih služb ter analizirati katera vrsta javne službe je za določeno občino in določeno področje najprimernejša in najučinkovitejša. Namen magistrskega dela "Vprašanje učinkovitosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb" je predstaviti možnosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, opisati razlike med njimi ter se vprašati o sami učinkovitosti določenega izvajanja javne službe. Ali je za oddajo javnega naročila vedno potreben javni razpis, ali nas koncesija privede do privatizacije ipd. Da si znamo odgovoriti na ta vprašanja, je potrebno slediti evropskim pravnim smernicam, ki se stalno spreminjajo in dopolnjujejo, evropski zakonodaji kot tudi sodni praksi ter seveda slovenski zakonodaji. Found in: ključnih besedah Keywords: javno-zasebno partnerstvo, sodna praksa Evropske unije, služba varstva okolja, direktive Published: 16.08.2018; Views: 2552; Downloads: 143 Fulltext (1,91 MB) |
34. |
35. |
36. |
37. |
38. Ekonomske in socialne pravice v slovenski ustavnosodni praksiZala Koren, 2018 Abstract: Ekonomske in socialne pravice so pravice pozitivnega statusa. Zato zahtevajo aktivno dejavnost na področju zagotavljanja in uresničevanja pravic in tudi njihovega varstva. Ekonomske pravice zagotavljajo posamezniku pravico do lastnine, pravico do dedovanja in pravico do proste izbire zaposlitve. Gre za zagotavljanje premoženjske varnosti in svobode. Socialne pravice pa naj bi zagotavljale vsaj možnosti za preživetje, še raje pa dostojno življenje vsakega posameznika. Socialne pravice ščitijo predvsem tiste najbolj ranljive skupine prebivalstva (invalidi, brezposelni). Ekonomske in socialne pravice so varovane na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Kljub široki ureditvi pa še vedno prihaja do kršitev ekonomskih in socialnih pravic. Pri njihovem varstvu ima izjemno pomembno vlogo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki odloča o ustavnosti zakonov in drugih predpisov, ki urejajo pravice, in ščiti posameznike, ko pride do kršitve njihovih pravic. S tem nastaja sodna praksa, v kateri sodišče dodatno razlaga Ustavo, oblikuje načela, zapolnjuje pravne praznine itd. Cilj naloge je prikazati ureditev, varstvo in vsebino ekonomskih in socialnih pravic skozi ustavnosodno prakso Slovenije. Za doseganje ciljev je uporabljena deskriptivna metoda, s pomočjo katere je opisan teoretični del naloge. Uporabljena je tudi raziskovalna metoda s poudarkom na preučevanju ustavnosodne prakse. Found in: ključnih besedah Keywords: socialne pravice, ekonomske pravice, socialna država, sodna praksa, človekove pravice, ustavno pravo Published: 03.04.2019; Views: 8957; Downloads: 489 Fulltext (1,26 MB) |
39. |
40. Šeriatsko pravo in njegov vpliv na družinsko pravo v Bosni in HercegoviniKristina Abramović, 2009 Found in: ključnih besedah Keywords: Šeriatsko pravo, Versko pravo, Družinsko pravo, Zakonska zveza, Žena, Poligamija, Razveza, dolžnosti, prošnja za ženitev, poroka, Hanefiti, Malikiti, Šafiiti, Hanimabiti, Imamiti, šeriat, sodna praksa, mnogoženstvo, družine, pravna praksa Published: 21.05.2019; Views: 2133; Downloads: 112 Fulltext (436,07 KB) |