271. |
272. Prepoved retroaktivnosti in njene izjeme po slovenskem pravuAndraž Matjaž, 2020 Abstract: Retroaktivnost se v zgodovini pojavlja že v času rimskega prava. Nato v srednjem veku zamre in se počasi obudi s francosko revolucijo, kjer je retroaktivnost posegla na kazensko pravo. Še kasneje, v letu 1804, se s francoskim civilnim zakonikom in v letu 1811 še z avstrijskim državnim zakonikom dodatno utrdi in sprejme kot eno izmed pomembnejših pravnih načel. Prepoved retroaktivnosti, ki je vsebovana v 155. členu Ustave, imenujemo prava retroaktivnost in gre za eno izmed glavnih konkretizacij načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načela pravne države posameznikom zagotavljajo, da se te lahko zanašajo na veljavno pravo ter da jim zakoni ne bodo naknadno posegali v njihove pridobljene pravice. Skladnost zakonov z ustavnimi načeli zagotavlja zakonodajalec. Ta mora pri sprejemanju zakonov izrecno paziti in spoštovati prepoved retroaktivnost, predvsem v delu, kjer bi lahko za nazaj posegel v pridobljene pravice. Gre za najzahtevnejši in najbolj problematičen pogoj, ki mora biti spoštovan pri dopustnem retroaktivnem posegu. Drugi kumulativni pogoj, ki mora biti upoštevan, da lahko zakonska določba povratno učinkuje, je javni interes. Šele ko sta oba pogoja skupaj izpolnjena, lahko nastopi dopustna retroaktivnost. Glavno besedo pri vrednotenju pogojev in retroaktivnih posegov ima ustavno sodišče z njegovo presojo in ločenimi mnenji, ki pomembno usmerjajo zakonodajalca pri sprejemanju zakonov in njegovih določb.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prepoved retroaktivnosti, 155. člen Ustave, 2. člen Ustave, javni interes, pridobljene pravice, načelo zaupanja v pravo
Published: 01.12.2020; Views: 2780; Downloads: 228
 Fulltext (646,76 KB) |
273. Spolne zlorabe otrok in kazensko pravoKatarina Ilijevska, 2020 Abstract: Spolna zloraba otroka pomeni grobo kršitev otrokovih pravic. Posledice spolne zlorabe, doživete v otroštvu, so daljnosežne, močno omejijo in pohabijo zdrav razvoj otroka. Žrtve zaznamujejo in vplivajo na kvaliteto njihovega življenja tudi v odrasli dobi. Pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok so ozaveščenost, strokovna odličnost in ustrezna pravna regulacija ključnega pomena. Varstvo pred nasiljem nad otroki države zagotavljajo na podlagi ustave, mednarodnih aktov, zakonov in podzakonskih predpisov. Ta diplomska naloga se na eni strani ukvarja s posledicami spolne zlorabe otroka na podlagi dosedanjih raziskav in storilci ter na drugi s kazenskopravno teorijo in določbami zakona, povezanimi z obravnavanim področjem. V njej proučujemo različne vplive na razvoj tega dela kazenskega prava in kaznovalno prakso sodišč v zvezi s kaznivim dejanjem spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Analiza podatkov je pokazala, da je trend števila zapornih kazni in pogojnih obsodb za kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, v porastu. Pri primerjavi povprečne višine zaporne kazni, prisojene za posamezno obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je analiza podatkov pokazala, da so kazni, prisojene po danes veljavnem, strožjem Kazenskem zakoniku (KZ-1), nekoliko višje od kazni, prisojenih po nekdaj veljavnem Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ), vendar razlika ni bistvena. Rezultati so bili podobni tudi pri primerjavi pogojnih obsodb po obeh zakonih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: spolne zlorabe otrok, storilci, posledice, kazensko pravo, sankcioniranje storilcev
Published: 31.12.2020; Views: 2011; Downloads: 220
Fulltext (2,87 MB) |
274. Stara in nova diplomacijaTjaša Kerec, 2020 Abstract: Diplomacija deluje v okviru diplomatskega prava in ima velik pomen za vsako državo, saj predstavlja sredstvo za izvajanje zunanje politike. Delovanje diplomatov večinsko urejajo Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, ki predstavlja najpomembnejši mednarodni vir diplomatskega prava. Glavni nalogi pri opravljanju diplomatskega poklica sta predstavljanje domače države v državi sprejemnici, vključno z zastopanjem interesov, še posebej pa opazovanje oziroma ugotavljanje o razmerah tuje države na različnih področjih ter poročanje o ugotovitvah svoji vladi. Odkriti zakaj, kdaj, predvsem pa kaj in kako se je spremenilo v diplomaciji ter posledično kakšne okoliščine se temu botrovale, so glavni cilji tega dela. Povečan vpliv javnosti v mednarodnih odnosih in pojav totalitarnih režimov sta pomembna vidika sprememb v diplomaciji medvojnega obdobja. Povojno, moderno dobo je zaznamovala bipolarna razdelitev sveta in hladna vojna, istočasno pa je tehnološki in družbeni razvoj človeštva spremenil svet, v katerem diplomacija deluje. Ugotavljamo predvsem, da spremembe v diplomaciji pogojuje razvoj dogodkov v mednarodnem okolju, struktura mednarodne skupnosti držav in ostalih mednarodnih dejavnikov ter, da so plod splošnega, tako tehničnega, kot tudi družbenega razvoja človeštva kot celote. Ti dejavniki najbolj prispevajo k spremembam diplomatskega sistema v dvajsetem stoletju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: diplomacija, diplomatsko pravo, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
Published: 31.12.2020; Views: 1799; Downloads: 135
Fulltext (701,78 KB) |
275. Izključitev in izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjoAnže Košir, 2020 Abstract: Družba z omejeno odgovornostjo je ena izmed pravnoorganizacijskih oblik, v katero se družbeniki povezujejo z namenom uresničevanja ciljev na področju pridobitnih in tudi nepridobitnih dejavnosti. Položaj družbenikov v takšni organizaciji pa ni trajen in nespremenljiv. Diplomsko delo obravnava dva instituta (izključitev in izstop družbenika) družb z omejeno odgovornostjo, ki sta namenjena izločitvi družbenika iz te povezave. Izločitev se lahko izvrši na podlagi lastne volje družbenika ali po volji drugih družbenikov. Delo se osredotoča na teoretično in normativno obravnavo obeh institutov ter pri tem sooča tudi različna mnenja, ki se pojavljajo v pravni literaturi. Ob tem poda tudi vpogled v sodno prakso slovenskih sodišč in njihove najpomembnejše ugotovitve glede omenjenih institutov. V delu smo uporabili predvsem kompilacijsko in deskriptivno metodo ter deloma tudi analitično in normativno. S pomočjo primerjalne metode pa smo obravnavali primerljiva instituta, ki ju ureja delniško pravo (iztisnitev in izstop manjšinskih delničarjev), ter predstavili podobnosti in razlike med obema ureditvama. Cilj diplomske naloge je bolje razumeti oba omenjena instituta, tako v teoretičnem kot praktičnem smislu, ob tem pa tudi izpostaviti nekatera odprta vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z njima. Ob tem upamo, da bo primerjava institutov delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo kot ekonomsko najpomembnejših družb predstavljala dodano vrednost te diplomske naloge.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družbe z omejeno odgovornostjo, družbeniki, delniške družbe, izločitve družbenikov, izstopi družbenikov, delniško pravo
Published: 31.12.2020; Views: 1607; Downloads: 176
Fulltext (516,53 KB) |
276. Vpliv bolezni sozakonca na razvezo zakonske zvezePetra Mikić, 2020 Abstract: V času skupnega življenja sta zakonca in njun zakon lahko izpostavljena številnim življenjskim preizkušnjam in nekatere lahko privedejo tudi do prenehanja zakonske zveze. Kot je znano, je razveza zakonske zveze že po samem zakonu eden od načinov prenehanja zakonske zveze. Med relevantnimi življenjskimi preizkušnjami pa je tudi prisotnost bolezenskega stanja pri sozakoncu. V skladu z novodobnim načinom življenja, hitrim tempom in izpostavljenostjo stresu se povečuje verjetnost nenadnih pojavov bolezenskih stanj pri ljudeh, zato lahko bolezensko stanje kot življenjska preizkušnja nastopi v vsaki zakonski zvezi. Bolezensko stanje enega od zakoncev je lahko povod za razvezo zakonske zveze (po volji zakonca, katerega sozakonec je obolel, ali po volji obolelega zakonca) ali kot okoliščina ob razvezi zakonske zveze. Različna bolezenska stanja imajo različno naravo in simptome, zaradi česar je različen tudi vpliv teh na psihofizične lastnosti obolelega posameznika. Iz tega izhaja raznolikost v obravnavi posameznih primerov vpliva bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze, katere odraz je tudi več različnih možnosti glede vrst postopkov razveze zakonske zveze, ki v posameznem primeru pridejo v poštev, možnosti vpliva na sposobnost razsojanja obolelega posameznika in vpliva na njegovo procesno sposobnost ter več različnih možnosti glede vpliva bolezenskega stanja sozakonca na pravne posledice razveze zakonske zveze.
Found in: ključnih besedah
Keywords: bolezen sozakonca, skupno premoženje, družinsko pravo, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Published: 31.12.2020; Views: 1731; Downloads: 127
Fulltext (766,89 KB) |
277. Oporoka in nujni deležMilana Domazet, 2020 Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano področje dednega prava, ki je kompleksna in dinamična kategorija prava. Ker se s postopkom dedovanja sreča vsak posameznik prej ali slej, bodisi kot zapustnik bodisi kot dedič, bi bilo smiselno, da se seznani z vsaj osnovnimi pojmi, da bi mu to obsežno pravno področje postalo malo bolj razumljivo. Slovensko dedno pravo priznava dva pravna temelja, na podlagi katerih se lahko izvede dedovanje, to sta oporoka in zakon. V primerih, ko zapustnik nima specifičnih želja in zahtevkov glede ustvarjenega premoženja, ni potrebe, da prehod zapuščine posebej ureja. V takem primeru bodo dediči namreč dedovali na podlagi zakona. Ko pa želi zapustnik razpolagati s svojim premoženjem tudi za čas po smrti in želi premoženjska razmerja urediti drugače, kot to veleva zakon, ima na voljo oporoko. Načelo svobodnega testiranja je eno od temeljnih načel dednega prava. Če zapustnik z ustvarjenim premoženjem oporočno razpolaga, ima tak način dedovanja vedno prednost pred zakonitim dedovanjem. Zakon o dedovanju nudi oporočitelju, da glede na osebne preference izbira med različnimi oblikami oporok, ki pa morajo biti sestavljene v skladu s pogoji, ki jih zakon navaja za vsako obliko posebej. Zakonodajalec je z institutom nujnega deleža omejil zapustnikovo pravico svobodnega oporočnega razpolaganja ter razpolaganj inter vivos. Zapustnik mora del svojega premoženja, t. i. rezerviran del, nameniti svojim najbližjim sorodnikom. Lahko pa iz razlogov, ki so taksativno navedeni v Zakonu o dedovanju, zapustnik nujnemu dediču pravico do nujnega deleža zmanjša ali celo odvzame.
Found in: ključnih besedah
Keywords: dedno pravo, nujni delež, dedovanje, oporoka, nujni dediči
Published: 11.01.2021; Views: 1700; Downloads: 144
Fulltext (499,79 KB) |
278. Ginekologov ugovor vestiTamara Miljanović, 2020 Abstract: Pravica do ugovora vesti je v pravnem sistemu Republike Slovenije ustavna pravica, torej urejena v Ustavi Republike Slovenije. Institut ugovora vesti je urejen tudi v različnih zakonih in drugih predpisih. Naloga države je, da zagotavlja uresničevanje te pravice posameznemu ginekologu. V zvezi z institutom ugovora vesti se v diplomski nalogi dotaknemo tudi drugega pola, torej pravice nosečnice, npr. njene pravica do prekinitve nosečnosti, ki je do desetega tedna nosečnosti čisto avtonomna, kasneje, ko nosečnost traja nad deset tednov, pa o tem ne odloča več izključno in samo nosečnica, temveč o prekinitvi nosečnosti odločata komisiji prve in druge stopnje. V vsebinskem delu diplomske naloge je predstavljen institut ugovora vesti skozi zgodovino, na splošno urejenost instituta v zdravstvu, dotaknemo se tudi razlage pojma vesti, etičnega in pravnega vidika ugovora vesti. Nadrobneje sledi pregled zakonodaje, ki ureja ta institut, ter diskusije o zarodku in njegovih pravicah v drugih področnih zakonih in na drugi strani o osebnostnih pravicah ženske, ki ga nosi. Posvetimo se tudi umetni prekinitvi nosečnosti, tj. splavu. Nalogo zaključimo z razlago postopka uveljavljanja ugovora vesti z aktualno predstavitvijo konkretnih številk, natančneje s številom ginekologov v Sloveniji in kolikšen del teh ima registriran ugovor vesti pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ugovor vesti, ginekologi, pravo, medicina, splav
Published: 11.01.2021; Views: 1726; Downloads: 202
Fulltext (446,74 KB) |
279. Uporaba "otrok-vojakov" v luči mednarodnega pravaPetja Milješić, 2020 Abstract: Skozi zgodovino je bila uporaba otrok v oboroženih spopadih vedno prisotna, tako v pomožnih kot tudi v direktnih vlogah. V mednarodnem pravu se prvič pojavi potreba po zaščiti otrokovih pravic z Ženevsko konvencijo o otrokovih pravicah leta 1924. Kasneje se je varstvo poglobilo in leta 1977 se v obeh protokolih k Ženevski konvenciji izpostavi rekrutiranje in uporabo otrok v spopadih. Leta 1989 Konvencija o otrokovih pravicah prvič definira otroka kot vsako osebo, mlajšo od 18 let. S Konvencijo 182 je Mednarodna organizacija dela leta 1999 uvrstila obvezno rekrutiranje mlajših od 18 let med najhujše oblike otroškega dela. Leta 2000 je bil sprejet Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah iz leta 1989 glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ali OPAC. Težava je, da postavlja dvojne standarde, ene za vladne oborožene sile, druge za nevladne oborožene skupine. Leta 2002 Rimski statut uvrsti rekrutiranje in uporabo otrok, mlajših od 15 let, med vojne zločine. S Pariškimi načeli in Pariškimi zavezami iz leta 2007 so se za "otroke-vojake" zavzele države, mednarodne in nevladne organizacije iz celega sveta, na čelu z Unicefom. Zasnovali so osnovo, ki nalaga nove smernice in praktične ukrepe v skladu z novejšimi mednarodnimi standardi, za izpust, razorožitev in reintegracijo. Odgovorne za rekrutiranje je obsodilo Mednarodno kazensko sodišče. Posebno sodišče za Sierro Leone pa je imelo pristojnost tudi nad "otroki-vojaki", starimi 15-18 let. Na te otroke je treba gledati kot na žrtve in jih obravnavati z dostojanstvom ter si prizadevati za njihovo reintegracijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: otroci vojaki, mednarodno pravo, oboroženi spopadi, otrokove pravice
Published: 11.01.2021; Views: 1493; Downloads: 189
Fulltext (465,23 KB) |
280. Problematika izstopa države članice iz Evropske unijeTjaša Pucelj, 2020 Abstract: Evropska unija predstavlja skupnost, ki je nastala v želji po boljšem življenju na podlagi medsebojnega sodelovanja držav članic. Vendar pa se časi spreminjajo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila želja po izstopu katere izmed držav članic. Pravica države članice do izstopa iz EU je bila sprejeta z Lizbonsko pogodbo in je zapisana v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko država članica izstopi iz EU. Združeno kraljestvo je prva izmed držav članic, ki je izrazila željo po izstopu. Britanska vlada je Evropski svet uradno obvestila o nameri sprožitve postopka 27. marca 2017. Do takrat je pravica do izstopa, ki je zapisana v členu 50 PEU, predstavljala zgolj teoretično možnost. Čeprav je do izstopa prišlo 31. januarja 2020, pa med Združenim kraljestvom in EU do konca leta 2020 velja prehodno obdobje. Namen prehodnega obdobja je zagotoviti čas za pogajanja o ureditvi prihodnjih odnosov. Za lažje razumevanje zapletenosti postopka izstopa države članice iz EU je v diplomskem delu obravnavana zgodovina EU in njen odnos z Združenim kraljestvom skozi čas. Analiziran je člen 50 PEU in predstavljena vloga Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sodišča EU pri poteku pogajanj. Opisan je tudi sam potek izstopnih pogajanj in pogajanj o prihodnjih odnosih, ki so v tem trenutku še v teku. Predstavljeni so možni modeli brexita ter vpliv izstopa na različna življenjska področja po koncu prehodnega obdobja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropsko pravo, Evropska unija, izstop Velike Britanije, brexit
Published: 11.01.2021; Views: 1900; Downloads: 140
Fulltext (320,66 KB) |
