291. Institut poenostavljene prisilne poravnave in njegova zlorabaSabina Mahnič, 2020 Abstract: Institut poenostavljene prisilne poravnave (PPP) je eden od institutov insolventnega prava in eden od postopkov zaradi insolventnosti. Uveden je bil z novelo ZFPPIPP-E leta 2013, od takrat pa je bil večkrat spremenjen ter še večkrat zlorabljen. Namen njegove uvedbe je bil najmanjšim, tj. mikro družbam in samozaposlenim omogočiti čim ugodnejše prestrukturiranje. Vendar se je njegov namen izjalovil, ko so na podlagi pogojev za vložitev predloga PPP to izkoristila podjetja, ki so se želela po hitri poti znebiti čim več dolgov. Tako so se kmalu po uvedbi PPP v njej znašla podjetja, ki so sicer izpolnjevala dva od treh zahtevanih meril za klasifikacijo v mikro družbo, ki jo ureja 55. člen ZGD-1 1 , nikakor pa niso spadala glede na delovanje in razvpitost med mikro družbe. Zloraba instituta se je še bolj razrasla, ko je bil ukinjen pogoj, da je potrebno upnikom ponuditi vsaj 50% poplačilo terjatev. Takrat so družbe množično vlagale predloge za 5% ali še manjše poplačilo terjatev. Taki primeri na čelu s postopki PPP družb v skupini ELECTA v lasti družine Janković so razlog, zakaj se zadnje leto sestajata implementacijska komisija ZFPPIPP in Komisija za nadzor javnih financ. ZFPPIPP je torej potreben temeljite reforme, predlaga se tudi ali umestitev PPP med redno prisilno poravnavo ali pa njena ukinitev. Vsekakor pa je potrebno postopati dokaj hitro, predvsem pa logično in nevtralno, da se čimprej preprečijo nove zlorabe in da bo PPP končno služila svojemu pravemu namenu, tj. pomagati dolžnikom prestrukturirati družbo za nadaljnje poslovanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: poenostavljena prisilna poravnava, zloraba instituta, insolventno pravo, upnik, dolžnik
Published: 09.03.2021; Views: 1300; Downloads: 119
 Fulltext (873,23 KB) |
292. Vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenostMartin Hrup, 2020 Abstract: Jedrska energija predstavlja vir koristi za človeka, hkrati pa tudi izjemno nevarnost, v ko ni uporabljena v miroljubne namene. Iz tega razloga je izjemnega pomena regulacija uporabe jedrske energije ter vzpostavitev mehanizmov, ki omogočajo učinkovit nadzor nad uporabo jedrskega materiala. Takšna regulacija pa neizogibno trči ob državno suverenost. Države so prisiljene v samoomejevanje izvrševanja suverenih pravic, da bi dosegle osnovna cilja regulacije % enakopravno izkoriščanje jedrske energije in kolektivno varnost. Metode pravne razlage so uporabljene za analizo mednarodnih pogodb, zgodovinska metoda za predstavitev razvoja jedrskega prava. Logične metode so uporabljene za identifikacijo pravic, ki državi pripadajo kot suvereni entiteti. Metodi analize in sinteze sta uporabljeni za predstavitev suverenosti in jedrskega prava ter iskanje vzorcev poseganja jedrskega prava v suverenost. Metodi indukcije in dedukcije sta uporabljeni za analizo splošnega vpliva mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in analizo vplivov na suverenost Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost. Rezultati raziskave pokažejo, da mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost, da je rezultat samoomejevanja držav, predvsem z namenom zagotavljanja kolektivne varnosti, in da med drugim posega v nekatere temeljne pravice države. Magistrsko delo ponuja nov, bolj celovit pogled na vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in predstavlja uporaben prispevek k teoriji. Analizo je bilo potrebno omejiti na izbrane pravne vire, vendar kljub temu zajema vsa temeljna področja jedrskega prava % jedrsko varnost, pomoč v primeru jedrske nesreče in izmenjavo informacij, odgovornost za jedrsko škodo in preprečevanje proliferacije jedrskega orožja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: suverenost, omejevanje suverenosti, mednarodno pravo, jedrsko pravo, jedrska energija
Published: 10.03.2021; Views: 1712; Downloads: 176
Fulltext (3,21 MB) |
293. Diplomatska zaščita družbenikov gospodarskih družbDamjan Mihevc, 2020 Abstract: Institut diplomatske zaščite se je oblikoval skozi stoletja in je v zadnjem obdobju dozorel za to, da ga države preko postopka kodifikacije v Organizaciji združenih narodov (OZN) sprejmejo v obliki konvencije, ki bi jo kasneje države tudi ratificirale. S tem bi ta institut postal pravno zavezujoč za vse te države, kar bi vneslo v mednarodno gospodarstvo in trgovino zaščito, ki jo potrebujejo pravni in fizični subjekti pri delovanju v tujih državah. V tej doktorski disertaciji se je poskušalo predstaviti predvsem institut diplomatske zaščite z vidika družbenikov gospodarskih družb. Predstavilo se je dosedanjo prakso Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in postopek kodifikacije, ki je potekala v okviru Komisije za mednarodno pravo pri OZN (ILC). Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je postopek kodifikacije dobil velik zagon, ki je pripeljal do tega, da je bil v okviru OZN sprejet celo Osnutek členov o diplomatski zaščiti (DADP). Vendar pa so se, morda tudi zaradi gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, stališča držav spremenila oz. postala vsaj bolj zadržana. Države, ki so do takrat aktivno podpirale postopek kodifikacije instituta diplomatske zaščite, so od takrat naprej začele zavzemati bolj zadržana stališča glede nadaljnjega postopka kodifikacije. Doktorska disertacija predstavlja in analizira stališča držav skozi potek kodifikacije v okviru OZN ter stališča mednarodnopravne stroke v povezavi s posameznimi pomembnimi primeri, ki so se že vodili pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z družbeniki gospodarskih družb. Ravno tako prikaže vpliv teh primerov na oblikovanje osnutka členov o diplomatski zaščiti in njegovo kasnejšo uporabo v praksi Meddržavnega sodišča v zvezi z obravnavanjem družbenikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: gospodarske družbe, mednarodno pravo, meddržavna sodišča, kodifikacija
Published: 04.06.2021; Views: 1159; Downloads: 0 |
294. Vpliv transnacionalnega prava na preobrazbo državePolona Batagelj, 2020 Abstract: Dejstvo je, da je obdobje moderne zamenjalo obdobje postmoderne, kar prinaša predvsem na pravnem področju številne spremembe in nove značilnosti. Država je postala le ena izmed ustvarjalk prava in na državno ozemlje je počasi začelo vstopati transnacionalno pravo. To pravo ustvarja preko številnih nedržavnih in vse bolj funkcionalnih akterjev in institucij nova pravila, pri čemer država in še manj državljani največkrat ne sodelujejo, vendar jih morajo kljub temu spoštovati enako kot državna pravila. Transnacionalno pravo je še dokaj nepoznano (in včasih celo zanikano) pravo, ki pa pomembno vpliva na preobrazbo države (v smislu njene suverenosti, demokracije, načela pravne države, človekovih pravic, institucij) in državnega prava (njegove hierarhije, skladnosti, stabilnosti, jasnosti, predvidljivosti). Ti vplivi in učinki hudo kršijo marsikatero pravico državljanov, v nekaterih primerih pa lahko celo povzročijo nižanje splošne kakovosti življenja v državi. Obenem transnacionalno pravo ne prinaša vedno le grožnje, ampak lahko prinese tudi nove priložnosti in pozitivna prestrukturiranja v državi. Prav zato morajo postmoderne države razmišljati o tem, kako bi lahko čim bolje izkoristile priložnosti transnacionalnega prava in hkrati omejile njegove negativne vplive oz. kako bi lahko v svoji ureditvi čim bolje povezale moderne in postmoderne elemente. Eno izmed rešitev zagotovo predstavljajo spremembe v pravnem izobraževanju, ki bi prinesle novo znanje o transnacionalnem pravu, predvsem pa zavedanje o njegovem obstoju in pomembnosti. Z boljšo pravno izobrazbo o transnacionalnem pravu bi tako lažje dosegli ustrezen dialog med modernimi in postmodernimi trendi na način, da bi države v kar največji meri ohranjale svojo suverenost, demokratičnost in druge pomembne vrednote ter hkrati svoja šibka državna področja izboljšale s pomočjo ustreznih transnacionalnih norm. Tako bi (pravni) svet postal boljši in pravičnejši.
Found in: ključnih besedah
Keywords: država, transnacionalno pravo, mednarodno pravo, moderna, postmoderna, disertacije
Published: 09.06.2021; Views: 1469; Downloads: 236
Fulltext (2,42 MB) |
295. Izstop države članice iz Evropske unijeAldijana Ahmetović, 2020 Abstract: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Published: 15.06.2021; Views: 1505; Downloads: 134
Fulltext (2,09 MB) |
296. Imuhar in tuareška država Azawad - vloga naroda in njegove identitete v mednarodnem in islamskem pravuMira Delavec Touhami, 2020 Abstract: Preučevanje Tuaregov kot naroda, njihove identitete in pravice do samoodločbe temelji na predpostavki, da so Tuaregi na osnovi zgodovinskih, jezikovnih in kulturnih dejstev narod, ki so jim bile odvzete številne pravice z vsiljenim nastankom novih držav sredi 20. stoletja v Severni Afriki. Pravice, ki naj bi bile zapisane v ustavah teh državah, se v praksi večinoma ne izvajajo. Tuareška država Azawad, ki mednarodno ni priznana, je nastala leta 2012 na ozemlju Tuaregov. Pravico do samoodločbe MNLA utemeljuje, da je država Mali nad njimi od leta 1960 izvajala grobe kršitve človekovih pravic, zaradi česar so bili primorani zapuščati svoje domove in se seliti tudi v sosednje države. Ob analizi opravljenih intervjujev in anket med Tuaregi je bilo ugotovljeno, da je mednarodna praksa, zlasti tista, ki je bila pod vplivom neuvrščenih držav, šla po poti, da se dekolonizacija izvede kot uveljavljanje pravice do samoodločbe na temelju tistih entitet, ki so jih ustvarile kolonialne metropole. Uveljavljena praksa je prizadela tudi Tuarege, saj so bile upoštevane meje nekdanjih kolonialnih enot. Afriške države so pričele uveljavljati pravico do samoodločbe pod vplivom dogajanj v Evropi, ko se je sprejelo stališče, da uresničevanje pravice do samoodločbe naroda ni samo dekolonizacija.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Tuaregi, pravica do samoodločbe, identiteta naroda, ustavno pravo, islamsko pravo
Published: 15.06.2021; Views: 1208; Downloads: 142
Fulltext (3,57 MB) |
297. Politično pravo na SlovenskemBlaž Babič, 2021 Abstract: V diplomskem delu je začrtano samostojno polje pravne znanosti - politično pravo, ki je bilo na Slovenskem zaradi teh ali onih razlogov neustrezno spregledano oziroma delno pripisano polju, ki se mu ponavadi pravi ustavno pravo, redkeje državno pravo, pa tudi polju človekovih pravic (še posebej političnih). Avtor se prek osnovnih definicij spoprime s samim pojmom, zaokroženostjo političnega prava v širšem in ožjem pomenu, predvsem pa pripravi seznam zakonodaje in posredno tudi literature, ki pride v poštev pri vzpostavitvi samostojnega predmeta, bodisi kot pedagoškega ali zgolj akademskega, nenazadnje pa prek konkretnih primerov pojasni, kako taka vzpostavitev za sabo povleče tudi določene praktične posledice. V zgodovinskem delu avtor odpre in dokaže glavne pomanjkljivosti v dosedanjem tradicionalnem pojmovanju in predstavljanju slovenske zgodovine, hkrati pa prav pravne vsebine izpostavi kot eno ključnih orodij za pričakovano prevrednotenje le-te. Verjetno najpomembnejši in najbolj praktičen del naloge pomeni pregled "gordijskih vozlov", za katerih izčiščevanje si je avtor vzel slabega četrt stoletja, da je v praksi preveril ter posredno potrdil njihovo strateško pomembnost. Ustavno sodišče je izpostavljeno kot torišče številnih politično-pravnih vprašanj, prav njegova vloga pa se izkaže kot ključna pri analizi ravni demokratičnosti in legitimnosti političnega sistema v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: politično pravo, slovenska zgodovina, ustavno sodišče, neposredna in posredna demokracija, mediji
Published: 22.06.2021; Views: 4175; Downloads: 257
Fulltext (607,19 KB) |
298. Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporovKatja Krančič, 2020 Abstract: Spori so pogosto zapleteni v pravnem smislu, vedno pa so posledica porušenih odnosov med ljudmi. V mediaciji lahko tako stranke rešijo konkretni pravni spor, hkrati pa tudi izboljšajo medsebojne odnose in zmanjšajo možnosti zaostrovanja sporov v prihodnje. V procesu mediacije igra pomembno vlogo nevtralna oseba, mediator, ki pomaga strankam, da dosežejo sporazum. Proces mediacije je neformalen, prostovoljen in zaupen. Zaradi vseh teh prednosti se v zadnjem času vse več strank odloča, da bodo spor reševale s pomočjo tega postopka. Rešitev mediacije pa je lahko tudi brez pravnih elementov, kar pomeni, da se lahko zaključi z obžalovanjem, moralno zavezo ali opravičilom. Za mediacijo so primerni vsi spori, kar pomeni, da se postopki mediacije izvajajo v vseh sporih iz gospodarskih, delovnih, civilnopravnih, družinskih in drugih premoženjskopravnih razmerij ter v drugih sporih, kadar to ustreza naravi razmerja. Ravno zaradi fleksibilnega postopka, mediacija ni omejena na formalnost, kot to velja za sodni postopek. Stranki glede na svoje interese tudi po končani mediaciji dogovor zapišeta v primerni obliki. Zaradi tega, so rešitve dolgotrajneše in trdnejše. Znano je namreč tudi, da se ljudje bolj držijo dogovorov, ki so se jim zavezali sami, kot pa s strani sodišča določenim obveznostim. Skozi diplomsko delo so izpostavljene najbolj pomembne lastnosti mediacije, osredotočila sem se izključno na preučevanje mediacije, kot oblike alternativnega reševanja sporov. Namen diplomskega dela je tako večja informiranost javnosti o tej obliki alternativnega reševanja sporov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mediacija, alternativno reševanje sporov, postopki, mediatorji, spori, delniško pravo
Published: 22.06.2021; Views: 1203; Downloads: 75
Fulltext (693,41 KB) |
299. Pravna ureditev prestopov nogometnih igralcevNik Šabec, 2020 Abstract: Prestopi nogometnih igralcev se dogajajo med prestopnima rokoma, in sicer dvakrat na leto. Pravila, ki urejajo statuse igralcev, načine prestopov in druge povezane dejavnosti s prestopi, na mednarodni ravni določa FIFA, znotraj posameznih držav pa v skladu z njihovimi pravili še nacionalne nogometne zveze. V diplomskem delu so najprej na kratko predstavljeni zgodovina nastanka prestopov ter dve najpomembnejši odločitvi Sodišča EU, poleg tega so splošno predstavljene tudi bistvene značilnosti mednarodnih prestopov nogometnih igralcev. Bolj podrobno pa je prikazano, kako je s prestopi nogometnih igralcev v Republiki Sloveniji in kako je z drugimi instituti, ki pridejo v poštev pri prestopih nogometnih igralcev, kot so npr. posoja igralca, sklenitev pogodbe o profesionalnem igranju nogometa, zastopanje igralca ipd. Opisana so še pravila, ki imajo posreden vpliv na prestope igralcev, predvsem pravila UEFE glede financ in vzgoje mladih nogometašev. V zadnjem poglavju naloge je opisano, katere institucije in na podlagi česa so pristojne za reševanje sporov, ki lahko nastanejo med potekom prestopa. Končni cilj diplomskega dela je narediti opisno kompilacijo bistvenih pravnih pravil iz pravnih aktov, ki urejajo področje prestopov nogometnih igralcev, prav tako pa tudi predstaviti, katere pravne predpostavke in obveznosti mora določen klub izpolniti, da lahko igralec, ki vanj prestopa iz drugega, začne igrati zanj.
Found in: ključnih besedah
Keywords: igralec, pogodba o profesionalnem igranju nogometa, prestopni rok, nadomestilo za prestop, registracija, pravo in šport
Published: 22.06.2021; Views: 1300; Downloads: 115
Fulltext (525,02 KB) |
300. Ekološki vidik zasebne lastnineMatic Rijavec, 2021 Abstract: Družba se vse bolj zaveda pomena varovanja okolja, kar vodi do novih okoljskih zakonov in omejitev. Na drugi strani imamo zasebno lastnino, varovanje katere je prav tako izrednega pomena za razvito in demokratično družbo. Različne države imajo različno stopnjo varovanja pravice do zasebne lastnine ter različno stopnjo skrbi za okolje. Najvišje na lestvici so evropske države, najnižje pa države v razvoju oziroma države z bolj avtokratičnim političnim sistemom. Niti dajanje absolutne prednosti varovanju zasebne lastnine pred varovanjem okolja niti obratno v nobenem pogledu ni razumna rešitev in vodi do problemov v delovanju družbe. Magistrsko delo se osredotoča na korelacijo med pravico do zasebne lastnine in omejitve v smislu ekološke funkcije lastnine. Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: opisna metoda, zgodovinska metoda, metoda analize in primerjalna metoda. Namen magistrskega dela je ugotoviti in predstaviti razmerje med okoljsko zakonodajo ter pravico do zasebne lastnine. Ključni cilji, ki jih magistrsko delo zasleduje, so: preučiti, kako je pravica do zasebne lastnine upoštevna ter zaščitena v Republiki Sloveniji in po svetu, prikazati korelacijo med varstvom zasebne lastnine in varstvom okolja ter preučiti najboljše razmerje med pravico do zasebne lastnine in varstvom okolja, kar se lahko uporabi pri načrtovanju okoljske zakonodaje, in sicer na način, ki poleg učinkovitega varstva okolja ne predstavlja škodljivih omejitev posameznikove pravice do zasebne lastnine. Omejitve raziskave so predvsem v dostopnosti pravnih virov tujih držav.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ekološka funkcija lastnine, pravica do zasebne lastnine, lastninska pravica, varstvo okolja, okoljsko pravo
Published: 22.06.2021; Views: 1697; Downloads: 90
Fulltext (830,06 KB) |
