1. |
2. |
3. Fizioterapevtske metode pri obravnavi artroze kolčnega sklepaAna Ponebšek, 2021 Abstract: Artroza je degenerativno stanje, ki nastane kot posledica mehanskih preobremenitev sklepa. Artroza kolčnega sklepa prizadene sklepni hrustanec, ki počasi izginja in se lušči. Pojavi se jutranja okorelost in bolečine v področju dimelj ter zadnjice. Kasneje se bolečina poveča med telesno dejavnostjo in zmanjša ob počitku. Običajno se pojavi pri starejših odraslih. Artroza pa povzroča tudi spremembe subhondralne kosti, ligamentov in sklepne ovojnice. Za diplomsko nalogo smo izvedli pregled literature in med seboj primerjali že izvedene raziskave. Raziskave smo iskali v digitalnih virih in v knjižnicah Zdravstvene in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Vključili smo 26 raziskav, na podlagi katerih smo skušali ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najučinkovitejše pri zdravljenju artroze kolčnega sklepa. Terapevtske vaje, zdravstveno ozaveščanje bolnikov ter izguba telesne mase so trenutno priporočene smernice za zdravljenje artroze kolčnega sklepa. Vendar smo med pisanjem diplomske naloge ugotovili, da je tudi manualna terapija v kombinaciji s terapevtskimi vajami učinkovita fizioterapevtska metoda pri obravnavi bolnikov z OA kolčnega sklepa. Priporočena je uporaba tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem, saj z njo dosežemo pravilnejše artrokinematično gibanje v sklepu, s tem med drugim vzpostavimo pravilnejše obremenitve sklepnega hrustanca in zaviramo nastanek degenerativnih sprememb. Prav tako je priporočena uporaba tehnike pasivne mobilizacije pri bolnikih z OA kolčnega sklepa. Nekaj zaključkov raziskav, vključenih v diplomsko nalogo, je ugotovilo, da ima tudi vadba v vodi kratkotrajne pozitivne učinke. Ko pripravimo fizioterapevtski program za obravnavo artroze kolčnega sklepa, ga predstavimo bolnikom, upoštevamo njihovo mnenje in ga med rehabilitacijo spremenimo in prilagodimo posamezniku, če ne dosežemo rezultatov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: osteoartroza kolčnega sklepa, osteoartritis, menedžment artroze kolčnega sklepa, terapevtske vaje za osteoartritis kolčnega sklepa, mednarodna priporočila za zdravljenje artroze.
Published: 16.11.2021; Views: 1153; Downloads: 201
 Fulltext (714,20 KB) |
4. DEJAVNIKI TVEGANJA IN PRIPOROČILA ZA PREVENTIVNE UKREPE PRED POŠKODBAMI ALPSKIH SMUČARJEV TEKMOVALCEVLaura Tönig, 2021 Abstract: Uvod in namen: Alpski smučarji tekmovalci so zaradi visokih hitrosti in velikih sil na progi izpostavljeni mnogim poškodbam. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo na temo poškodb in preventive pri tekmovalnem alpskem smučanju in podati priporočila za preventivne ukrepe pred poškodbami. Metode: Uporabili smo pregled znanstvene literature po metodi PRISMA. Raziskave smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science in COBISS. Rezultati: V končni sistematični pregled je bilo vključenih 10 raziskav. Med preventivnimi ukrepi so prevladovala priporočila glede smučarske opreme, ozaveščenosti o varnosti na progi in priprave proge. Pomanjkljivi so bili podatki o preventivnih programih na področju telesne priprave smučarjev in kinezioterapije. Uporabnost: Rezultati naše raziskave izpostavijo slabo raziskano problematiko in lahko spodbudijo nadaljnje raziskovanje na področju telesne priprave in kinezioterapije alpskega smučarja tekmovalca kot preventive pred poškodbami; hkrati pa povzemajo dokazana dejstva na ostalih področjih preventive pri alpskih smučarjih. Omejitve: Glavna omejitev diplomske naloge je vključitev le javno objavljenih raziskav z brezplačnim dostopom do celotnega besedila in pa širok kriterij vključitve raziskav zaradi pomanjkanja strokovne literature na to tematiko.
Found in: ključnih besedah
Keywords: alpsko smučanje, poškodbe alpskih smučarjev tekmovalcev, dejavniki tveganja, priporočila za preventivne ukrepe
Published: 07.01.2022; Views: 956; Downloads: 120
Fulltext (678,85 KB) |
5. Konferenca o prihodnosti Evrope - projekt spodbujanja državljanske participacije pri oblikovanju politik Evropske unijeMirjana Lesar, 2023 Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo področje državljanske udeležbe pri oblikovanju politik EU, uporabo, učinkovitost in razumevanje dostopnih instrumentov za sodelovanje. Problematika, obravnavana v magistrski nalogi, se nanaša na nove modele vključevanja državljanov v oblikovanje politik EU, ki so v trenutku krize evropske identitete in demokracije ključnega pomena. Glavni namen magistrskega dela je predstaviti Konferenco o prihodnosti Evrope, s poudarkom na aktivni državljanski udeležbi pri oblikovanju politik EU.
Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja sprememb državljanske participacije v EU. Z analitično metodo smo poglobljeno in kritično razmišljali o problematiki, povezani s pomenom državljanske participacije pri delu EU ter vrednotili dejstva in zbrane informacije. Empirični del naloge zajema predstavitev in analizo spletnega dogodka: »Državljani kot delničarji evropskega projekta: kaj sledi?« ter predstavitev in analizo in primerjavo pridobljenih podatkov z rezultati študije »V izvedbi«.
Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev sodelovanja državljanov pri oblikovanju politik EU. Ugotovljeno je bilo, da je državljanska udeležba nizka zaradi nerazumevanja infrastrukture obstoječih instrumentov sodelovanja, kar je tudi povezano s problemom digitalne in politične pismenosti državljanov EU. Pri analizi spletnega dogodka smo se med drugim spraševali, ali je vključevanje državljanov v delo evropskih institucij odločilen premik k boljši povezanosti z Evropsko unijo. Udeleženci obravnavanega spletnega dogodka so mnenja, da lahko EU deluje kombinirano – na eni strani s predstavniško demokracijo, na drugi pa s participativno in deliberativno demokracijo, kar je pomembno zaradi skupne vizije o tem, kakšna je lahko prihodnost EU demokracije 21. stoletja.
Ključne besede: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Published: 27.09.2023; Views: 320; Downloads: 14
Fulltext (1,88 MB) |
6. Klinične smernice namenjene vadbi zdravih nosečnicZoja Tavčar, 2024 Abstract: Telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravo nosečnost. Pozitivni učinki se kažejo med nosečnostjo, porodom in po porodu. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice, namenjene vadbi zdravih nosečnic in ali natančno določajo tako intenzivnost kot trajanje različnih telesnih dejavnosti. Raziskave so pokazale, da je večina žensk v nosečnosti manj fizično dejavnih kakor pred zanositvijo, in sicer zaradi slabega počutja in slabosti v prvih tednih nosečnosti, kasneje pa slabše motivacije, pomanjkanja časa, nezadostnega spodbujanja strokovnih delavcev in znanja o vadbi ter posledičnega strahu, da bi z vadbo škodili plodu. Dejstvo pa je, da je nedejaven in sedeč
življenjski slog med nosečnostjo povezan z bolečinami, debelostjo, nosečniškimi težavami, zapleti med porodom in dalj časa trajajočo vrnitvijo v stanje pred porodom. Ugotovili smo, da je večina priporočil namenjenih zmerno intenzivni aerobni in ne toliko visoko intenzivni vadbi ter posameznim telesnim dejavnostim. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili na aerobno, anaerobno in nevro-motorično vadbo, ki vključuje jogo in pilates, vadbo, namenjeno mišicam medeničnega dna, raztezanje ter visoko intenzivno vadbo. Ugotovili smo, da je fizična dejavnost priporočljiva tako za prej dejavne kot nedejavne zdrave
nosečnice, pomembno je izvajanje aerobne in anaerobne vadbe ter raztezanje. Najbolj varne telesne dejavnosti, ki se jih največkrat priporoča v smernicah, so hoja, sobno kolesarjenje, plavanje in vadba v vodi, prilagojena nosečnici, ter vaje za moč in nevro-motorična vadba
(aerobika/pilates/joga). Pomembno je poznati omejitve, prilagoditve, kontraindikacije in znake za prenehanje vadbe ter se gibati vsaj 150 minut na teden oziroma najmanj trikrat
tedensko 30 minut. Kliničnih smernic na področju visoko intenzivne vadbe in bolj podrobnih priporočil za posamezne telesne aktivnosti primanjkuje, zato so v prihodnosti potrebne dodatne raziskave na teh področjih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Nosečnost, telesna dejavnost, priporočila.
Published: 19.03.2024; Views: 152; Downloads: 25
Fulltext (736,25 KB) |
