1. |
2. |
3. Splav v domeni politike in odločitev ženske, primerjava Slovenije in PoljskeKlara Sajevic, 2021 Abstract: Umetna prekinitev nosečnosti je še vedno zelo delikatna, kontroverzna in sporna tema, čeprav se v življenju s splavom sreča večina žensk. Je predmet burnih razprav med nasprotniki in zagovorniki. Dostop do splava tehta pravice ploda proti pravicam matere. Kljub temu da večina držav razvitega sveta stremi k izboljšanju položaja žensk in njihovih reproduktivnih pravic ter s tem enakopravnosti med spoloma, so države, ki s spreminjanjem že tako restriktivne zakonodaje nazadujejo. Tak primer je Republika Poljska. Kljub temu da je bil ob njenem vstopu v EU pogoj liberalizacija zakonodaje glede človekovih pravic, predvsem umetne prekinitve nosečnosti, se je le-ta odločila zakonodajo še bolj zaostriti. Diplomska naloga je osredotočena predvsem na dogajanje ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, ko je poljsko ustavno sodišče spremenilo pogoje za umetno prekinitev nosečnosti. Ta je sedaj dovoljena le v primeru, da je v nevarnosti življenje in zdravje matere ter če je nosečnost posledica kaznivega dejanja posilstva ali incesta. Ena izmed tem je tudi kako slovenska pravna ureditev ureja umetno prekinitev nosečnosti, ter primerjava s precej manj obširno poljsko ureditvijo. Kljub trenutni pravni ureditvi na Poljskem je imela le-ta skozi svojo zgodovino precej raznolike poglede na splav. Zanimivo je to, da je bil v času komunizma splav dostopnejši kot v času demokracije, kar pa je verjetno posledica vpetosti Katoliške Cerkve v politično sfero Found in: ključnih besedah Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, Slovenija, Poljska, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, splav, protesti, pro-choice, pro-life Published: 10.01.2022; Views: 1160; Downloads: 193 Fulltext (340,20 KB) |
4. Protesti kot oblika politične participacijeSemira Mekanović, 2023 Abstract: V diplomskem delu proučujemo koncept politične participacije ter analiziramo njene različne oblike. Po mnenju van Detha (2021) so glavne značilnosti politične participacije jasne in nesporne. Politična participacija je razumljena kot dejavnost (ali dejanje), denimo preprosto gledanje televizije ali zanimanje za politiko, ki pa še ne pomeni udeležbe. Politična udeležba je prostovoljna in ni ukazana s strani vladajočih. Nadalje van Deth (2021) razlaga, da se sodelovanje nanaša na dejavnosti ljudi, ki so v vlogi neprofesionalcev oziroma amaterjev. Politična udeležba torej zadeva vlado, politiko ali državo in ni omejena na določene faze (kot so parlamentarni postopki odločanja ali izvrševanje zakonov), na določene ravni ali področja (kot so državne volitve ali stiki s strankarskimi funkcionarji). Torej vsaka prostovoljna, nepoklicna dejavnost, ki zadeva vlado, politiko ali državo, je vzorec politične participacije.
Protesti so nekonvencionalna oblika politične participacije in smo jih v diplomskem delu podrobneje analizirali kot študijo primera, pri čemer smo se osredotočili na proteste v Republiki Sloveniji, ki so se začeli spomladi leta 2020, po padcu vlade Marjana Šarca, in še pred uradnim formiranjem tretje vlade Janeza Janše. V času omejevalnih ukrepov proti širjenju covida-19 so ljudje začeli najprej protestirati doma (na balkonih in oknih), kasneje pa so protestniki začeli izvajati shode na kolesih, ki so tradicionalno potekali vsak teden ob petkih.
V empiričnem delu smo ugotovili pomanjkanje dialoga in sodelovanja pri reševanju zdravstvene krize na vseh ravneh. Ugotovljeno je bilo, da sodobni protesti sicer niso platforma za spreminjanje sveta, a Krastev (2014) trdi, da politični reformizem priznava, da je svet nepopoln, hkrati pa verjame, da ga je mogoče izboljšati. Found in: ključnih besedah Keywords: politična participacija, nekonvencionalna politična participacija, protesti, vlada Janeza Janše, covid-19, PCT omejitve. Published: 04.08.2023; Views: 266; Downloads: 20 Fulltext (585,63 KB) |