1.
Svoboda prepričanja v ustavnih ureditvahIngrid Rupčič, 2017
Opis: Nasilje in religija sta v zahodni družbi vse bolj prisotna. Širjenje konfliktov je povezano s tremi velikimi monoteističnimi religijami: krščanstvom, islamom in judaizmom. Uveljavljanje religije spremlja nasilje, prepričanje o ogroženosti, potreba po stopnjevanju sovraštva. Države, predvsem na zahodu, poskušajo to rešiti z dialogom, da zagotovijo strpno življenje različnim kulturam in civilizacijam. Bistvo zahodne civilizacije je predvsem svoboda. V Afriki in Aziji pa je zgodba popolnoma drugačna, saj je tam nasilje prisotno vsakodnevno. V muslimanskem svetu je moč zaznati dvig pomena islama, ki se kaže v treh elementih: naraščanju osebne religioznosti, intenzivnem vstopanju islama v javno življenje in krepitev političnega islama. Magistrska naloga obravnava problematiko verske svobode, ki je temeljna človekova pravica. Osrednja tema je versko prepričanje v ustavnih ureditvah in njeno uresničevanje. Države imajo v svoji ustavi opredeljeno pravico do verske svobode, vendar je v praksi ta pravica velikokrat omejena ali kršena. V magistrski nalogi so predstavljeni številni mednarodni in evropski akti, ki opredeljujejo, urejajo in spoštujejo pravico do verske svobode. Obravnavani so številni primeri, kako države versko svobodo dejansko uresničujejo, zagotavljajo in jo varujejo v praksi. V nalogi ugotavljam, da je verska svoboda vedno bolj prisotna v javnem življenju, jo pa slabo sprejemajo države. Cilj magistrske naloge je predvsem ugotoviti, ali je pravica do svobode veroizivedi zagotovljena v vseh državah enako in ali je poskrbljeno za njeno dejansko uresničevanje in varnost.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1861; Prenosov: 0
