31. |
32. |
33. |
34. Pogledi fizioterapevtov na problematiko psihosomatike in somatopsihikeJanja Koritnik, 2022 Opis: Danes vemo, da duša in telo nista dve ločeni entiteti, vendar med seboj delujeta v vzročno-posledični odvisnosti. Posledično se je v zdravstvu uveljavil biopsihosocialni model zdravja, ki poleg telesnega dogajanja upošteva še psihološke in sociološke dejavnike. Upoštevanje psihosocialnih dejavnikov v procesu zdravljenja vpliva na izboljšanje kakovosti in uspeha fizioterapije.
Namen diplomske naloge je preučiti problematiko psihosomatike in somatopsihike ter analizirati razlike v seznanjenosti fizioterapevtov s to problematiko in ugotoviti morebitno povezavo teh razlik s spolom ter delovno dobo fizioterapevta. Statistična analiza je potrdila, da prihaja do individualnih razlik v seznanjenosti fizioterapevtov s problematiko psihosomatike in somatopsihike, povezanosti teh razlik s spolom in delovno dobo pa nismo potrdili. Pri pregledu literature smo prišli do ugotovitev, da se fizioterapevti zavedajo pomembnosti psihološke podpore v fizioterapiji in jo dojemajo kot poklicno odgovornost.
Diplomska naloga je uporabna predvsem z vidika ozaveščanja o pomembnosti biopsihosocialnega pristopa pri obravnavi pacienta. Prav tako naloga predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskave tega področja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: psihosomatika, somatopsihika, fizioterapija, psihoterapevtske metode
Objavljeno: 21.12.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (606,04 KB) |
35. Umetniško udejstvovanje migrantov in njihovih potomcev kot uspešen model integracije v slovensko družboAndreja Potočnik, 2022 Opis: Migracijski tokovi v Evropo in posledično v Slovenijo so čedalje bolj obsežni in zahtevajo
prilagajanje obstoječe države sprejemnice na novo družbeno strukturo ter skrb za ranljive
skupine – begunce, imigrante in prosilce za azil, ki potrebujejo takojšnjo podporo in
vključitev v procese učinkovite integracije. Namen naloge je zbrati in sistematično pregledati
različne vidike migrantske problematike, od pogostega nerazumevanja terminologije, ki
označuje priseljence, vzrokov za njihove migracije, javnih diskurzov do aktualne področne
zakonodaje, ki ureja integracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost
namenjamo prav procesom vključevanja, med katerimi nas še posebej zanima vključevanje
priseljencev preko umetnostnih vsebin. Izhajamo iz predpostavke, da nekateri priseljenci
prinašajo s seboj določena znanja na umetniškem področju, obenem pa udejstvovanje preko
kulturnih vsebin tudi vsem drugim omogoča ohranjanje in negovanje njihovega kulturnega
izročila. Ugotovili smo, da so migranti podvrženi diskriminaciji in da s (pro)aktivnim
udejstvovanjem v polju umetnosti lahko ozaveščajo širšo družbo o svoji kulturni dediščini in
doprinesejo h kulturni raznolikosti in harmoničnemu sobivanju. V sklepnem delu naloge smo
preko izbranih dobrih praks pri nas, ki smo jih preučevali na primerih nevladnih organizacij
ter izvedbe lastne raziskave – zbiranje podatkov s pomočjo polstrukturiranih intervjujev,
oblikovali možne module vključevanja ranljivih skupin migrantov in njihovih potomcev iz
Afrike in Srednjega vzhoda v umetniške vsebine, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe in
obenem obogatijo naše vse bolj multikulturno okolje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: migracije, integracija, umetnost, multikulturnost, kulturno izročilo, potrebe migrantov, umetnostna terapija, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 685; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,53 MB) |
36. |
37. |
38. Pozicija in izzivi žensk v Slovenski vojskiEla Tonin Mali, 2023 Opis: Skozi raziskovalno delo ugotovimo, da je položaj žensk v Slovenski vojski sprejemljiv, ko ocenjujemo pravne, institucionalizirane norme oziroma poklicno specifične kompetence, ki opredeljujejo pravila obnašanja v vojaški organizaciji, medtem ko zaradi življenjskega okolja (družine), ki je bolj spontano od narave poklicnega dela, ženske v svoji karieri ne posegajo po najvišjih mestih v organizaciji. Tam jih najdemo le peščico. Vojaška organizacija nudi pripadniku ugodnosti, kot so družbeni ugled, možnost dobre psihofizične pripravljenosti, vseživljenjsko učenje in karierni razvoj, delovanje v mednarodnem okolju ter stik s sodobnimi varnostnimi razmerami. Gre za poklic, ki po drugi strani zahteva veliko odrekanja in pogosto ne pušča veliko prostega časa. Zaradi pomanjkanja kadra in njegove stalne fluktuacije ob relativno visoki starostni strukturi zna biti tudi izčrpavajoč.
Pripadnice so v enote sprejete enakovredno, kar se odraža v heterogeni sestavi enot. Pri delu se ne ločujejo od moških kolegov, vendar so manj zastopane na posameznih delovnih mestih oziroma formacijskih dolžnostih, na katere gledamo kot bojne dolžnosti, dolžnosti, namenjene za neposreden boj z nasprotnikom. Več jih je npr. med podpornim in medicinskim osebjem, pravniki, finančniki, psihologi, kadrovniki …
Posebno dober položaj oziroma največji delež imajo v statusu vojaških uslužbenk, najslabši pa pri podčastnicah. Menimo, da bo morala organizacija temu posvetiti več pozornosti in dopolniti ter spremeniti predpise za šolanje na šoli za podčastnike.
Vrata za vstop v Slovensko vojsko so odprta za oba spola, kar se kaže v njuni zastopanosti v organizaciji. Vidimo tudi konkretne možnosti za izboljšavo, predvsem na področju celostne skrbi za pripadnike in njihove družinske člane, s čimer bi si ženske lahko privoščile tudi daljšo odsotnost zaradi družinskega okolja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Slovenska vojska, pripadnice, položaj, karierna pot, Nato, mednarodno okolje
Objavljeno: 12.09.2023; Ogledov: 343; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,36 MB) |
39. Analiza izzivov mladostnikov: študija primera skupin iz programa ConaPia Dujić Vrtačnik, 2023 Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive mladostnikov s težavami v odraščanju, ki obiskujejo dnevne centre s programom Cona. Vsak dan se mladostniki srečujejo s številnimi izzivi, ki se med posamezniki razlikujejo. Ker pa sami po navadi niso sposobni rešiti morebitnih izzivov in ovir, na pomoč stopijo dnevni centri. Dnevni centri, ki spadajo pod okrilje Centrov za socialno delo Ljubljana, so del skupnostnega programa za mlade, kjer se zavzemajo za nudenje psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, ki zaradi nastale življenjske situacije, vedenjskih, čustvenih in učnih težav ter stisk, potrebujejo in iščejo
podporo, poleg tega pa izhajajo iz socialno-ekonomsko ogroženih družin in se posledično soočajo z mnogimi stiskami.
Namen naloge je bil ugotoviti, kateri so najpogostejši izziv, ki prevladujejo med mladostniki dnevnih centrov. Cilje naloge smo dosegli s pomočjo analize in pregleda literature ter z lastno empirično raziskavo, za katero smo podatke pridobili s pomočjo lastnega vprašalnika. Ugotovili smo, da med izzivi, kot so učna pomoč, čustvene in vedenjske težave, samopodoba, sprejemanje nove kulture in kvalitetno preživljanje prostega časa, pri omenjenih mladostnikih prevladujejo težave z učno pomočjo ter čustvene in vedenjske težave. Na podlagi dobljenih rezultatov smo proti koncu naloge zapisali in podali tudi nekaj predlogov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Izzivi, mladostniki, odraščanje, dnevni center CONA, pomoč
Objavljeno: 15.09.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,20 MB) |
40. SKRAJNA DESNIČARSKA RADIKALIZACIJA IN EKSTREMIZEM: RAZISKAVA VZROKOV IN POVEZAV S TRAVMATIČNIMI IZKUŠNJAMIBarbara Primožič, 2023 Opis: Pričujoče delo predstavlja raziskavo skrajne desničarske radikalizacije, ekstremizma in morebitnih vzrokov, povezanih s travmatičnimi izkušnjami. Namen in cilji dela so ugotoviti, opisati in spoznati povezave radikalizacije, skrajno desne ideologije in travme na različnih nivojih. Želimo prepoznati vzroke za skrajno desničarsko radikalizacijo in ekstremizme in kako je s konceptoma povezana travma. Želimo tudi ugotoviti, ali so skrajne desne radikalne organizacije prisotne v Sloveniji in ali s tem predstavljajo grožnjo varnosti. Metodološki pristop v prvem delu predstavlja kritičen pregled literature po omenjenih področjih, v drugem delu pa s pregledom obsega dosegljive literature v bazi Scopus raziskujemo povezave med preiskovanimi koncepti. Radikalizacijo opredelimo kot proces spreminjanja prepričanj, vrednot in ideologij posameznika ali skupine, ki lahko vodi v nasilje, ter predstavimo njen razvoj skozi čas. Skrajni desničarski ekstremizem zaznamujejo konservativna, nacionalistična in avtoritativna stališča. Med različne skupine skrajnih desničarjev spadajo avtokratsko fašistične, rasistično etnocentrične, populistično avtoritarne in versko fundamentalistične skupine, tako v svetu kot v EU. Izredno pomembno vlogo pri širjenju skrajno desničarskih ideologij predstavljata svetovni splet in sodobne komunikacijske tehnologije, hkrati pa se svetovni splet lahko uporablja tudi za odkrivanje in preprečevanje skrajno desničarskih radikalizmov. Skrajna desnica je prisotna tudi v Sloveniji, njeno delovanje je podobno drugim tovrstnim gibanjem v tem delu Evrope, nekatere bolj radikalne neonacistične frakcije predstavljajo tudi grožnjo nacionalni varnosti. Travmatične izkušnje vplivajo na psihološke vzorce, ki opredeljujejo notranji svet posameznika in lahko s tem sodelujejo pri sprejemanju ekstremističnih skrajno desnih stališč. Močan vpliv imajo PTSM in disociativni mehanizmi, kulturne razlike, izobraževanje in ideologije. Analiza obsega literature v drugem delu potrjuje posredne povezave med travmatičnimi izkušnjami in skrajno desničarsko radikalizacijo, zlasti v zahodnem svetu in Evropi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: radikalizacija, skrajna desnica, ekstremizem, povezava, travma, ideologije
Objavljeno: 21.10.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,82 MB) |
