1.
Interesi in možnosti trenutno srednje generacije za različne oblike bivanja v tretjem življenjskem obdobjuMojca Fornazarič, 2019
Opis: Spreminjajoča se demografska sestava prebivalstva s hitro rastočim deležem starejših ljudi tako v Evropi kot v Sloveniji vedno bolj izpostavlja problematiko bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zagotavljanje ustreznih bivališč za starostnike, ki bodo omogočala kakovostno bivanje v starosti in ki bodo istočasno predstavljala čim manjše finančno breme tako za stanovalce kot za državo, je aktualen družbeni izziv. Včasih je mogoče udobno in varno bivališče zagotoviti samo z določenimi prilagoditvami lastnega stanovanja. Včasih pa takšne prilagoditve iz različnih vzrokov niso mogoče ali niso racionalne. Čeprav si večina starostnikov želi preživeti starost v domačem okolju, je v takih primerih smiselno razmisliti tudi o možnosti preselitve. Drugo bivališče, bolj prilagojeno potrebam starostnika, lahko bistveno zviša kvaliteto življenja tudi v obdobju starosti. Poglavitni namen magistrskega dela je bil ugotoviti stopnjo zavedanja srednje generacije (starostna skupina od 40 do 65 let) o pomembnosti ustreznih bivalnih pogojev v starejšem obdobju ter ugotoviti na eni strani želje, na drugi strani pa na podlagi predvidenih realnih možnosti tudi dejanske možnosti srednje generacije za bivanje v tretjem življenjskem obdobju. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da se slovenska družba premalo zaveda pomembnosti pravočasnega načrtovanja ustreznega bivališča za starost, da je premalo informirana o različnih razpoložljivih možnostih, da pa si v večini želi tretje življenjsko obdobje preživeti doma. Najbolj zaželena oblika bivanja se izkazuje bivanje v hiši na podeželju. Želje in predvidene realne možnosti se v veliki večini skladajo. Kot najpomembnejši razlog za neskladja je izpostavljena potreba po varnosti bivanja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 1977; Prenosov: 224
Celotno besedilo (2,04 MB)
