21. Genocid in genocidna dejanjaBarbara Hlupič, 2015 Opis: V sodobni mednarodni skupnosti je sprejetih mnogo obvezujočih pravnih aktov s področja varovanja in zagotavljanja človekovih pravic. Kljub temu pa smo priča številnim grozljivim prizorom, kot so genocid in druga genocidna dejanja. Čeprav so bila v zgodovini človeštva genocidna dejanja razmeroma pogosta, se je koncept hudodelstev zoper človečnost in genocida pojavil šele med 2. svetovno vojno, saj pravo do tedaj ni premoglo izraza, s katerim bi lahko definiralo grozote nacističnih zločinov. Genocid je hudodelstvo, ki kaže najtemnejšo plat človeške civilizacije in kazalec neizmerne surovosti, ki jo je človek sposoben. Je kaznivo dejanje mednarodnega kazenskega prava in kot tako tudi mednarodno kazenskopravno določen. Njegovo definicijo podaja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Po konvenciji je pristojnost za kazenski pregon poverjena državam. Poleg genocida pa obstajajo tudi dejanja, ki ne ustrezajo definiciji genocida, kot jo vsebuje konvencija, vendar pa so po svojem bistvu in naravi taka, da se močno približujejo zločinu genocida. Tako se v povezavi z genocidom pogosto omenjajo tudi democid, politicid, množični poboji, etnično čiščenje, etnocid oz. kulturni genocid. Ključnega pomena za uveljavitev in razvoj sodobnega mednarodnega kazenskega prava so mednarodna kazenska sodišča in njihova sodna praksa. Njihov poglavitni namen je, da se tisti, ki so najbolj odgovorni za najhujša grozodejstva, vključno z najvišjimi predstavniki držav in vlad, ne izognejo roki pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, genocid, mednarodno pravo, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kršitve humanitarnega prava, pristojnost sodišč
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3613; Prenosov: 237
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
22. Novosti evropske zakonodaje o zaščiti poskusnih živaliNina Tršelič, 2016 Opis: Poskusi na živalih (vivisekcija) so različne metode, pri katerih se za biomedicinski razvoj uporabljajo žive živali.Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene je prvi mednarodni predpis o zaščiti tovrstnih živali. S sklepom Sveta EU je pogodbenica omenjene Konvencije ETS 123 postala tudi EUin s tem na mednarodni ravni priznala pomen zaščite in dobrobiti poskusnih živali.Direktiva 68/609/EGS povzema določila Konvencije ETS 123, vendar ima za razliko od nje zakonodajno moč, kar pomeni dolžnost vseh držav članic, da predpisane zahteve Konvencije ETS 123 prek nacionalne zakonodaje vnesejo v svoj pravni sistem. Namen njenega sprejetja je bilo predvsem usklajevanje nacionalnih zakonodaj, in sicer v smislu enotnih ukrepov za zaščito poskusnih živali. Z leti, razvojem in novimi znanstvenimi dognanji na tem področju pa je zaradi preohlapnih določb Konvencije ETS 123 spet začelo prihajati do čedalje večjih razhajanj med državami članicami. Novosti evropske zakonodaje na tem področju so torej posledica revizije Direktive 86/609/EGS.Nova Direktiva 2010/63/EU je prinesla številne novosti in izboljšave. Eno od pomembnejših je načelo 3R, ki vključuje zamenjavo poskusov z živalmi z alternativnimi metodami, zmanjšanje števila poskusnih živali ter izboljšanje metod in oskrbe živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Določila te direktive naj bi bila prava pot k popolni prepovedi poskusov na živalih, za kar se je leta 2013 v okviru evropske državljanske pobude zavzelo ogromno število evropskih državljanov.Uporaba živali v poskusne namene torej ni novost, temveč stoletja stara praksa. Vivisekcija je v preteklosti do neke mere sicer bila uporabna, vendar lahko v letu 2016 z gotovostjo trdimo, da z razvojem številnih novih metod postaja čedalje bolj neuporabna. Prve alternativne metode so se namreč izkazale za izjemno uspešne, celo bolj kot poskusi na živalih, so veliko manj tvegane in bolj humane.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poskusne živali, Konvencija ETS 123, Direktiva 2010/63EU, Zakon o zaščiti živali, načelo 3R, evropska državljanska pobuda, alternativne metode
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3478; Prenosov: 261
Celotno besedilo (975,54 KB) |
23. Ureditev dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem reduUrška Skočir, 2018 Opis: V diplomski nalogi bom bolj podrobno predstavila tematiko o ureditvi dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu. V uvodu obravnavam pojem državljanstva, njegovo pridobitev in prenehanje v Republiki Sloveniji. Bolj poglobljeno preučujem dvojno državljanstvo in ga primerjam z nekaterimi državami EU. V zaključku navajam še odločbo Ustavnega sodišča. S pojmom državljanstva lahko označimo pripadnost posameznika določeni državi. Gre za lojalnost dvosmerne narave, ko ima državljan določene dolžnosti do države, prav tako pa jih ima država do državljana.Odnos posameznikov do dvojnega državljanstva se je skozi stoletja spreminjal.Prve dokumente na temo državljanstva smo lahko zasledili že v antičnih državah, nove smernice pa smo dobili v času francoske revolucije. V 19. in 20. stoletju se je koncept državljanstva razvijal v različnih smereh. Haaška konvencija iz leta 1930 je bila tista, ki je prva razglašala načelo, da bi bilo čim manj oseb brez državljanstva, hkrati pa je bila podlaga za "Konvencijo iz leta 1963", ki je temeljila na enojnem državljanstvu. Dvojno državljanstvo skoraj nikoli nima pozitivnega vpliva, saj si dve državi lastita pravico do izpolnjevanja državljanskih obveznosti. Velika večina evropskih držav se zavzema zato, da ne bi prihajalo do oseb brez državljanstva in oseb z dvojnim državljanstvom. Zaradi vojn, ekonomskih in drugih razlogov bo v prihodnosti več migracij ljudi, posledično se bo povečalo število dvojnih državljanstev na podlagi naturalizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanstvo, dvojno državljanstvo, Haaška konvencija (1930), migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 4145; Prenosov: 296
Celotno besedilo (3,08 MB) |
24. |
25. Diskriminacija na trgu delaTanja Dakić, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, delovno razmerje, direktiva, diskriminacija, enakopravnost, enakost, institucija, konvencija, pogodba o zaposlitvi, spol, ustava, zakon
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 2181; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,29 MB) |
26. |
27. |
28. |
29. |
30. Obveznost mednarodnega humanitarnega prava za zasebna vojaška in varnostna podjetjaAlenka Bončina, 2017 Opis: Na področju oboroženih spopadov se z razvojem civilizacije pojavljajo tudi novi pravni izzivi. Eden izmed tovrstnih aktualnih izzivov je uporabnost mednarodnega humanitarnega prava za primer zasebnih vojaških in varnostnih podjetij in njihovega osebja. S svojo vedno večjo prisotnostjo v mednarodnem prostoru in sodelovanjem z državami, so le ti povzročili pravno zmedo in dvom v zadostnost in ustreznost obstoječih pravil mednarodnega humanitarnega prava. V raziskovalnem delu je predstavljeno in utemeljeno, da so zasebna vojaška in varnostna podjetja dolžna spoštovati mednarodno humanitarno pravo. Zaključni sklep celotnega dela pravi, da ni mogoče zaključiti drugače, kot da kažejo vsa ugotovljena dejstva na to, da so dosedanja pravila mednarodnega humanitarnega prava zadostna in ustrezna tudi za primer zasebnih vojaških in varnostnih podjetij pod pogojem, da so vsi vpleteni z njimi ustrezno seznanjeni in da se jih ustrezno razlaga v skladu z napisanimi komentarji k posameznim pravilom Ženevskih konvencij in dodanim protokolom v katerih je podrobno opisan tudi izvor, namen in zgodovinski proces nastanka posameznih pravil. Pravila odrejajo dolžnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava tudi za primer zasebnih vojaških in varnostnih podjetij in njihovega osebja ter določajo njihovo odgovornost. V delo je vključen tudi precedenčni primer sojenja osebju zasebnega varnostnega podjetja pred ameriškim sodnim organom iz leta 2017.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, Ženevska konvencija, zasebno varovanje, človekove pravice, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2324; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,09 MB) |
