Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


51 - 60 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
51.
Meje svobode izražanja v luči aktualnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice
Yuliya Skyba, 2020

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na preučitev aktualne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do svobode izražanja, zagotovljeno v 10. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjem času je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo nekaj odmevnih sodb s tega področja, pravica do svobode izražanja pa svojo aktualnost pridobiva tudi v okviru slovenskega prostora. Diplomsko delo smo zato nadgradili s preučitvijo - časovno gledano - zadnje sodbe, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila to konvencijsko pravico. Opirajoč se na več znanstvenoraziskovalnih metod smo v diplomskem delu ugotovili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo merila presoje, na podlagi katerih ocenjuje nujnost in upravičenost posegov v pravico do svobode izražanja glede na celoten kontekst vsakega posameznega primera. To sodišče pri tem uporablja tridelni test presoje, ki kot nekakšen minimalni standard daje smernice, kdaj je poseg v opredeljeno pravico upravičen in kdaj ne. Pri slednjem je pomembno tudi polje proste presoje držav, ki se razvija čez leta. Kršitvi pravice do svobode izražanja bi se lahko v večji meri izognili ob skrbnem upoštevanju meril, ki jih postavlja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere opozarja pričujoče diplomsko delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, meje konvencijske pravice, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1756; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (971,41 KB)

52.
Analiza nekaterih bolj odmevnih zahtevkov Slovencev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Severina Železnik, 2020

Opis: Naloga obravnava položaj Republike Slovenije in njenih sodnih organov v očeh Evropskega sodišča za človekove pravice. Skozi nekatere najodmevnejše primere, ki so bili zoper Slovenijo vloženi pred Sodiščem, želi predstaviti pomanjkljivosti sodne prakse v Sloveniji, zaradi katerih so sledile obsodilne sodbe ESČP. Tako s statističnimi metodami kot z metodo kompilacije literature, ki se je s to tematiko poglobljeno ukvarjala, smo preverjali, katere so bile tiste kršitve, ki so jih tožniki Sloveniji najpogosteje očitali, zanimalo nas je tudi, ali je šlo v večini primerov zgolj za eno kršitev ali več, nazadnje pa nas je zanimalo še, ali ima sodna praksa ESČP precedenčni vpliv na odločitve slovenskih sodnih organov. Ker se je ob koncu proučevanja izkazalo, da se število vloženih pritožb na ESČP zoper Republiko Slovenijo skozi leta zmanjšuje, lahko ugotovimo, da gre Slovenija s svojimi izboljšavami v sodnem sistemu v pravo smer, saj se vedno bolj zaveda pomembnosti poznavanja in upoštevanja določil EKČP. Prav tako se sodbe slovenskih sodišč vedno pogosteje navezujejo na sodno prakso ESČP, kar brez dvoma izboljšuje trenutno precej slab položaj Slovenije znotraj Sveta Evrope.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1670; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (623,30 KB)

53.
Svoboda izražanja - meje kazenskopravne intervencije v slovenski sodni praksi in sodni praksi ESČP
Aleksandra Samac, 2020

Opis: Svobodna demokracija temelji na ljudstvu in na njihovi svobodni volji, ki je ključna za sodelovanje v političnem procesu. Ta volja se kaže skozi pogovor, kritiko, izražanje misli, idej in mnenj posameznikov, ki skupaj tvorijo celotno demokratično družbo. To dejstvo nas vodi do svobode izražanja, ki varuje in daje posamezniku pravico, da se izraža. Pravica do svobode izražanja je ena izmed najpomembnejših in temeljnih človekovih pravic, saj je nujni pogoj za funkcioniranje drugih človekovih pravic in svoboščin. Svoboda izražanja je širok pojem, ki zajema svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska, oddajanja radia in televizije ter drugih oblik in načinov izražanja ter javnega obveščanja. Poleg Splošne deklaracije človekovih pravic varujejo to pravico tudi drugi mednarodni in ustavni dokumenti. Tako je pravica do svobode izražanja v Evropi varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo varuje s svojim 10. členom. Tudi večina svetovnih ustav varuje omenjeno pravico in tudi Ustava Republike Slovenije ni izjema, ki pravico do svobode izražanja varuje s svojim 39. členom. Primerjalno ustavno pravo to pravico šteje za eno izmed najplemenitejših človekovih pravic in je nepogrešljivi pogoj domala vsake druge oblike svobode. Svoboda izražanja je ena izmed tistih temeljnih pravic, katere pomen se zaveda tudi širša množica ljudi, večina laikov pa se ne zaveda, da v določenih situacijah, ki navidezno lahko morda delujejo nedolžno, lahko privede do kazenskopravne intervencije. Čeprav je svoboda izražanja temeljna človekova pravica, ki je dana vsakemu, tako zasebni kot tudi javni osebi, morajo obstajati meje pri samem uveljavljanju pravice. Če so te meje presežene, mora v tem primeru nastopiti kazensko pravo, ki je v vlogi %varuha te pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, človekove pravice, kazenskopravna intervencija, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1307; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

54.
Učinkovitost pravnega sredstva pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Lara Kodran, 2021

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice v skladu z načelom subsidiarnosti na mednarodni ravni skrbi za varstvo posameznikovih temeljnih pravic, saj zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v prvi vrsti predstavlja ključno nalogo in odgovornost vsake države članice Sveta Evrope, da se v nacionalnem in tudi mednarodnem prostoru lahko smatra za demokratično in pravno državo. Zaradi prevelike obremenjenosti Evropskega sodišča in tendence v smeri dejstva, da to Sodišče še naprej obdrži svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin širom evropskega kontinenta, so bili uvedeni novi kriteriji, ki so posameznikom omejili dostop do Strasbourškega sodišča. Na Evropsko sodišče se tako obračajo tisti posamezniki, ki pred domačimi sodišči niso uspeli dokazati kršitev svojih konvencijskih pravic in svoboščin. Države članice Sveta Evrope pa nosijo obveznost, da sodbe, pri katerih se pojavljajo kot kršiteljice, pravilno izvršijo v nacionalnem pravnem redu, saj izvrševanje sodb Evropskega sodišča predstavlja enega od ključnih dejavnikov, od katerega je odvisna učinkovitost evropskega pravega sredstva. Za nadzor nad izvrševanjem sodb strasbourškega sodišča je v prvi vrsti pristojen Odbor ministrov, ki kot politično telo, za izvajanje učinkovitega nadzora, potrebuje kooperacijo ostalih organov Sveta Evrope. Kadar pa država podpisnica Evropske konvencije, sodbe Evropskega sodišča ne more ali ne želi izvrši v nacionalnem pravnem redu, ima posameznik delno odprto možnost, da se ponovno obrne na konvencijske organe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, učinkovitost evropskega pravnega sredstva, izvrševanje sodb ESČP, kriteriji dopustnosti zadeve pred ESČP
Objavljeno: 16.12.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (745,94 KB)

55.
Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti Belgiji
Žan Žalec, 2021

Opis: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1103; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

56.
Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice
Ana Čermelj, 2021

Opis: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 1126; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

57.
Častni konzuli kot del konzularne mreže
Manca Ogorevc, 2021

Opis: Beseda diplomacija izhaja iz grške besede diploma, ki je pomenila dvakrat prepognjeno listino, v stari Grčiji pa so besedo diploma uporabljali za poslanike, ki so predstavljali vladarja oz. oblast svojega mesta v tujem mestu. Del diplomacije predstavlja tudi konzularna diplomacija, ki je opredeljena kot diplomacija, ki jo izvajajo bodisi karierni konzuli bodisi častni konzul ali drugi konzularni predstavniki, ki opravljajo različna konzularna opravila. Konzularna diplomacija sicer ne more nadomestiti klasične diplomacije, lahko pa jo kakovostno dopolni ter v ekonomskem pogledu tudi bistveno poceni, kar je pri omejenih sredstvih za izvajanje zunanje politike, predvsem manjših držav, kot je Slovenija, bistvenega pomena. Prednost konzularne diplomacije je med drugim tudi v tem, da so konzuli neposredno povezani z okoljem, v katerem delujejo, zato tudi dobro poznajo državo sprejemnico in državo pošiljateljico. Posebno mesto imajo v tej opredelitvi častni konzuli, ki svoje delo opravljajo častno, torej za svoje delo niso plačani in so izbrani med uglednimi, po navadi premožnimi osebami, ki so lahko državljani države sprejemnice ali pa državljani države pošiljateljice. Ker častni konzuli opravljajo vedno več nalog, prejemajo več zadolžitev in se njihovo število tudi stalno povečuje, bi veljalo njihovo imenovanje in položaj doreči in urediti, predvsem pa celostno opredeliti njihove, pravice, imunitete in zadolžitve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: častni konzularni funkcionarji, naloge konzularnih funkcionarjev, konzularni odnosi, imenovanje častnih konzulov, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih
Objavljeno: 24.03.2022; Ogledov: 764; Prenosov: 0

58.
Koncept »zločini zoper človečnost« od Nürnberga do osnutka konvencije ILC
Ana Ademoski, 2021

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj koncepta »zločini zoper človečnost« v zadnjih petinsedemdesetih letih. V prvem delu diplomske naloge je kronološko predstavljeno dogajanje prve in druge svetovne vojne, ki je neločljivo povezano s samim potekom sojenj v Nürnbergu in sojenj v Tokiu. Predstavljeni so zločini, ki so zaznamovali nekdanjo Jugoslavijo in ob približno istem času tudi Ruando. Sledi obravnavanje odgovora mednarodne skupnosti na dejanja iz devetdesetih let s pomočjo Rimskega statuta in ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča ter predstavitev vloge ILC v najnovejšem poskusu dokončnega definiranja koncepta ter pravnoformalnega pogleda na samo preganjanje in kaznovanje storilcev za kazniva dejanja zločinov zoper človečnost. V diplomski nalogi sta v večjem delu uporabljeni deskriptivna in zgodovinska metoda, v manjšem obsegu tudi analitična metoda, predvsem v začetnem delu za opis ključnih pojmov, v končnem delu pa sintetična metoda za povzetek diplomskega dela. Namen diplomskega dela je preučiti, kako je v mednarodnem pravu urejen koncept »zločini zoper človečnost«, cilj pa je ugotoviti, kako se je razvijalo mednarodno pravo na tem področju in kako mednarodno pravo dandanes pripomore k preprečevanju tovrstnih zločinov. Diplomska naloga bralcu na pregleden način omogoča vpogled v razvoj samega koncepta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zločini zoper človečnost, Rimski statut, ILC, Nürnberg, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost
Objavljeno: 24.03.2022; Ogledov: 822; Prenosov: 0

59.
Globalni dogovor o beguncih
Mateja Zalar, 2021

Opis: Magistrsko delo obravnava Globalni dogovor o beguncih in mednarodno pravno ureditev na področju zaščite beguncev, ki se je začela s sprejetjem Konvencije o statusu beguncev leta 1951. Poleg dogovora in konvencije delo obravnava začetke in delovanje Agencije ZN za begunce (UNHCR), opravljen je kratek pregled vzrokov za begunstvo in kakšna je situacija na področju begunstva danes. Opravljena je primerjava med Globalnim dogovorom o beguncih in Konvencijo o statusu beguncev ter pregled sprememb* na področju varstva beguncev na nivoju OZN in EU. Pri raziskovanju so bile uporabljene osnovne metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je bil opraviti analizo in primerjavo Konvencijo o statusu beguncev z Globalnim dogovorom o beguncih in preveriti, ali je Globalni dogovor o beguncih pravilna smer za nadaljnje spremembe in poenotenje zakonodaje na področju begunstva. Raziskovanje je podalo odgovor, da je Konvencija o statusu beguncev zagotovila beguncem pravice in državam gostiteljicam naložila nekatere dolžnosti, Globalni dogovor o beguncih pa poskuša zajeti, kako te pravice in dolžnosti izvajati v praksi. Dogovor kot tak ni pravno zavezujoč akt, ampak temelji predvsem na politični volji. Delo in rezultati lahko služijo kot osnova za strategijo zaščite beguncev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalni dogovor o beguncih, Konvencija o statusu beguncev, Agencija ZN za begunce, Newyorška deklaracija, spremembe
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 771; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

60.
Begunski val leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951
Urška Kališnik, 2022

Opis: Magistrsko delo obravnava problem begunskega vala leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti. V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki sicer pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Slovenija kot tudi EU stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce mednarodne zaščite hiter, pravičen in pošten. V magistrskem delu smo analizirali migracijsko in azilno politiko na ravni EU in probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v EU in Sloveniji. Razdeljeno je na več poglavij. V prvem delu predstavljamo obravnavno tematiko ter problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Nadaljujemo z namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskovanj ter metodami raziskovanja. V drugem delu, v teoretičnih izhodiščih, predstavljamo osnovne pojme, kot so: begunec, azil, prosilec za azil, tujec, varna tretja država, izvorna država … V tretjem sklopu smo na kratko opredelili pojem migracij, vrste in vzroke. Četrti in peti sklop sta namenjena opisu pravnih temeljev mednarodnega prava za zaščito azilantov/beguncev. V šestem in sedmem sklopu smo analizirali in ocenili primernost ukrepov aktivne azilne/begunske politike v Republiki Sloveniji na podlagi vključevanja azilantov/beguncev. V zaključku smo predstavili dosežene rezultate in cilje magistrskega dela, preverili hipoteze in predstavili prispevek rezultatov raziskave k stroki ter uporabnost rezultatov raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: begunec, Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti, Schengen, skupna evropska azilna politika, varnostne grožnje
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 1019; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (595,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh