191. Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike SlovenijeTanja Teršar, 2023 Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
192. Sodobna problematika odkrivanja in preprečevanja kartelnih sporazumovJan Bojović, 2023 Opis: Magistrsko delo ima namen bralcu pojasniti osnovne značilnosti kartelnih sporazumov; kaj sploh so, kako nastanejo ter kako vplivajo na gospodarstvo in potrošnike v sodobnem času. Kartel oziroma kartelni sporazum pomeni sporazum o usklajenem ravnanju ali sklepih podjetniških združenj, katerih namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja. Skupno ravnanje podjetij, ki lahko omejuje konkurenco, povzroča višje cene ali ovira vstop drugih podjetij na trg, je nezakonito. Takšni sporazumi se lahko štejejo za nezakonite, kadar konkurenti sodelujejo v taki meri, da njihovo delovanje ni več neodvisno, ali kadar sodelovanje konkurentom omogoča, da skupaj kopičijo tržno moč. Osrednje vprašanje, na katerega želi magistrsko delo podati odgovor, je vprašanje, ali je trenutna zakonodaja primerna za boj proti kartelnim sporazumom v sodobnem ekonomskem okolju, ki se mu prilagajata tudi narava in način delovanja kartelov. V magistrskem delu bosta izpostavljena predvsem i) delovanje kartelnih sporazumov, ki vplivajo na višanje cene izdelkov in storitev, v obdobju visoke inflacije na trgu, in ii) delovanje kartelnih sporazumov s pomočjo računalniških algoritmov, ki podjetjem olajšajo doseganje in ohranjanje tajnih dogovorov brez formalnega sporazuma ali človeške interakcije. Tipičen primer so algoritmi, ki samodejno prilagajajo (višajo) cene izdelkov glede na cene konkurentov. Postavljene hipoteze bodo v magistrskem delu preverjene s pomočjo deskriptivne in primerjalne metode, ki se bo izrazila predvsem v analizi sodne prakse organov v Sloveniji in EU. Podjetja vedno iščejo načine, kako zmanjšati konkurenco na trgu. Izhajajoč iz zgoraj opisane problematike bo namen magistrskega dela opredeliti se do vprašanja, ali je trenutna zakonodaja primerna za prepoznavanje kartelnega delovanja v negotovih ekonomskih časih in za prepoznavanje novih oblik kartelnih delovanj v digitalnem svetu. Na podlagi odgovora na to problematiko se lahko razvije misel o tem, kako prilagoditi konkurenčno zakonodajo oziroma ali je to sploh potrebno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kartelni sporazum, kartel, inflacija, računalniški algoritmi, konkurenca, podjetje, Slovenija, Evropska unija, omejevalni sporazumi, horizontalni in vertikalni kartelni sporazumi
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 276; Prenosov: 16
Celotno besedilo (775,78 KB) |
193. Kako izkoristiti trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenim kraljestvomSabina Nepužlan Draksler, 2023 Opis: S 1. januarjem 2021 je Združeno kraljestvo postalo tretja država. Izstop z enotnega trga oziroma iz carinske unije pomeni, da ni več prostega pretoka blaga in je to pri uvozu ali izvozu predmet carinskih kontrol in carinskih formalnosti, prav tako pa tudi kapitala, storitev ali ljudi. Državi si na podlagi sporazuma priznavata visoko stopnjo zaščite, ohranjata konkurenčne pogoje brez nepotrebnih ovir, številne ugodnosti in poenostavitve ter zelo svoboden dostop do trga, ki lajša gospodarsko sodelovanje. Kljub temu pa za podjetja to predstavlja soočanje s številnimi trgovinskimi ovirami, prilagoditvami na obeh straneh. Pestijo jih dodatni stroški, ki so povezani z inšpekcijskimi pregledi ali z dolgotrajnejšimi oziroma dražjimi potnimi stroški in zavarovanjem. Podpisnici sta gospodarsko druga za drugo zelo pomembni in njuno trgovanje ima zelo dolgoročne razsežnosti. Obravnavana tematika povezuje razvoj dogodkov, ki so bili povod za nastanek navedenega sporazuma, statistične prikaze gibanja blaga in pomembnost razumevanja ter predvsem koristi, ki jih prinaša preferencialno poreklo blaga. Magistrsko delo na podpisanem sporazumu med Združenim kraljestvom in Severno Irsko ter EU predstavi preferenciala trgovinska pravila, ki gospodarskim subjektom s pomočjo porekla blaga omogočajo pridobitev ugodnosti oziroma zmanjšanja uvoznih ali izvoznih dajatev. Prav tako s pomočjo trgovinskih tokov ugotavlja primerjavo med carinsko unijo in obdobjem po izstopu ter nakazuje možnost razvoja v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovinski sporazum, Združeno kraljestvo, Evropska unija, poreklo blaga, brexit
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 237; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,04 MB) |
