31. Vloga slovenskih lovcev v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter sodelovanje z milico in teritorialno obramboKaja Peras, 2018 Opis: Osamosvojitvena vojna leta 1991 je Slovencem prinesla težko pričakovano novo samostojno
državo Republiko Slovenijo, po kateri je slovenski narod dolgo časa hrepenel. V desetdnevni
vojni za samostojnost je sodelovalo veliko akterjev – milica, Teritorialna obramba, politika,
civilna družba itd. Vloge posameznih akterjev so dobro znane, med njimi pa ni znana vloga,
ki so jo imeli slovenski lovci.
Organizirano lovstvo se je na območju Slovenije pričelo že v 19. stoletju, leta 1907 pa je bil
ustanovljen Slovenski lovski klub, ta se je skozi leta razvil v Slovensko lovsko zveze, ki je še
danes krovna organizacija na področju lovstva.
Lovstvo na področju zakonodaje ureja Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004.
Lovska zveza Slovenije je od sprejetja novega zakona sestavljena iz posameznih območnih
združenj upravljavcev lovišč ter lovskih družin in lovskih zvez, ki pa sedaj delujejo le kot
društva.
V diplomski nalogi sem raziskala vlogo, ki so jo imeli slovenski lovci v osamosvojitveni
vojni za Slovenijo. Posamezni člani lovskih družin so v vojni sodelovali v sestavih milice,
Teritorialne obrambe (TO) ali narodne zaščite, mnogi pa so z uporabo svojih veščin in
poznavanja terena sodelovali le kot člani slovenskega lovstva.
Lovci so predstavljali nepogrešljiv vir informacij glede dogajanja na terenu, milici in TO so
pomagali pri varovanju objektov in prevozih orožja. Lovske koče in druge lovske objekte sta
milica in TO uporabljali za tajna skrivališča orožja ter za začasna prenočišča vpoklicanih
vojakov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, milica, Teritorialna obramba, vojska, lovci, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 927; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (2,03 MB) |
32. |
33. Stroški košarkarskega sodnika v SlovenijiArne Dolenc, 2021 Opis: Stroški košarkarskega sodnika predstavljajo zanimivo in obsežno področje za raziskavo in analizo. V diplomskem delu smo proučili, analizirali in predstavili stroške košarkarskega sodnika v Sloveniji. Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na teoretični del, praktični del in zaključek.
Na podlagi podatkov o sodniških stroških, ki smo jih prejeli od Košarkarske zveze Slovenije, smo v praktičnem delu naredili podrobno analizo stroškov košarkarskega sodnika v Sloveniji in prišli do zanimivih ugotovitev. V zaključku praktičnega dela smo napisali ključne ugotovitve in potrdili raziskovalne hipoteze.
V zaključku diplomskega dela je podana zaključna misel o stroških košarkarskega sodnika v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Stroški, sodniški stroški, košarkarski sodnik, Košarkarska zveza Slovenije, sodniške takse, takse tehničnih komisarjev, kilometrina, dnevnice, košarkarske tekme, zaslužek.
Objavljeno: 26.08.2021; Ogledov: 1029; Prenosov: 148
Celotno besedilo (3,23 MB) |
34. Nedotakljivost stanovanja kot ustavna kategorijaSandra Radovič, 2021 Opis: Ustava Republike Slovenije v svojem besedilu zajema in ureja najpomembnejša področja družbenega življenja. Zasebnost posameznika je izredno pomembna, posameznik pa najvišjo stopnjo zasebnosti pričakuje v svojem domu. V stanovanju, v katerem bivamo, ljudje pričakujemo popolno zasebnost, zato smo tam tudi najbolj ranljivi. Posameznik v svojem domu živi v svoji intimni in zasebni sferi, ki je ne rabi deliti z nikomer oziroma se sam odloča, s kom in v kolikšni meri jo bo delil z drugimi ljudmi. Nedotakljivost stanovanja je izrednega pomena iz razloga varovanja človekove zasebnosti. V takšnem pomenu je bila nedotakljivost stanovanja prepoznana kot najstarejša oblika varstva zasebnosti človeka. Iz tega razloga tudi pravni sistem Slovenije določa, da je stanovanje prav vsakega posameznika nedotakljivo. Tako vsebuje tudi Ustava Republike Slovenije zagotovilo pravico do nedotakljivosti v 36. členu. Kdorkoli lahko poseže v ustavno zavarovano pravico, zato se morajo tisti posegi, ki so smatrani kot kršitve nedotakljivosti stanovanja, kazensko preganjati. Kljub temu da je nedotakljivost stanovanja ustavno zaščitena dobrina, Ustava Republike Slovenije dopušča posege v to pravico. Relativnost pravice do stanovanjske nedotakljivosti je dopuščena z ustavno dovoljenim vstopom v tuje stanovanje in celo njegovo preiskavo, vendar pod pogoji, ki so določeni z zakonom. Iz tega razloga pravico do nedotakljivosti stanovanja ogroža izvršilna veja oblasti. Uradne osebe, ki opravljajo vstope in preiskave tujih stanovanj, morajo slediti zakonskim določilom in spoštovati določena pravila, zato morajo imeti znanje in biti ustrezno usposobljeni. Kršitve največjega upravnega organa v državi na tem področju so številne, zato je potreben nadzor nad poseganjem v stanovanjsko nedotakljivost, ki pa ga izvaja sodna veja oblasti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nedotakljivost stanovanja, vstop v stanovanje, preiskava stanovanja, zasebnost, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 16.12.2021; Ogledov: 1231; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,03 MB) |
35. Spletna orodja za komunikacijo kot izziv izobraževanja na daljavo v osnovnih šolah jugovzhodne Slovenije v času epidemije covid-19Renata Maver, 2022 Opis: Epidemija Covid-19 je v zadnjih dveh letih močno zaznamovala osnovnošolsko izobraževanje v državi, ki je zaradi zaprtja osnovnih šol potekalo tudi na daljavo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive učiteljev in učencev osnovnih šol Jugovzhodne Slovenije, s katerimi so se ti soočali pri uporabi spletnih orodij za komunikacijo pri izobraževanju na daljavo v času epidemije Covid-19. Podatke, pridobljene z intervjuji, smo analizirali s kvalitativno analizo
podatkov in ugotovili številne izzive učiteljev in učencev osnovnih šol Jugovzhodne Slovenije, ki so pokazali pomanjkljivosti izobraževanja na daljavo v državi. Prav zato smo na podlagi teoretičnih izhodišč in ugotovitev raziskave oblikovali predloge za izboljšanje izobraževanja na
daljavo v slovenskih osnovnih šolah. Epidemija Covid-19 je pokazala, da je treba poskrbeti, da bo ob naslednji izredni situaciji izobraževanje na daljavo steklo bistveno bolje in z manj izzivi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje na daljavo, spletna orodja
za komunikacijo, izzivi, OŠ Jugovzhodne Slovenije, epidemija Covid-19
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1305; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,18 MB) |
36. Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021Edwina Muratović, 2021 Opis: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,46 MB) |
37. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanjaAriana Šuc, 2022 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, sredstva pravičnega zadoščenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije, odločba v zadevi Lukenda proti Sloveniji, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 897; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,03 MB) |
38. Prenova procesa javne objave neplačnikov davkov Finančne uprave Republike SlovenijeMatjaž Tome, 2022 Opis: Neprestan razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij ter gradnja sodobnih rešitev vedno
znova vzpodbujata tehnološki kader k snovanju novih rešitev. Na tem področju tudi državni
organi ter javna uprava niso izjema ter se vse pogosteje lotevajo izzivov prenove informacijskih
rešitev, med njimi je tudi Finančna Uprava Republike Slovenije. Zavedanje o slabostih
obstoječih rešitev ter neprestani razvoj informacijskih rešitev sta Finančno upravo Republike
Slovenije silila v odločitev o sprejemu izziva prenove delovnega procesa na področju priprave
ter objave nepredlagateljev obrazcev REK ter neplačnikov davkov. S pravilnim pristopom ter
uporabo specifičnih znanj je Finančna uprava Republike Slovenije dokazala, da je prenova
procesov s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ena izmed boljših
možnih odločitev organizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izmenjave podatkov, G2G, Finančna uprava Republike Slovenije, neplačniki davkov, poslovni procesi, optimizacija procesa, prenova storitev
Objavljeno: 16.12.2022; Ogledov: 700; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,29 MB) |
39. Primerjava Evropske službe za zunanje delovanje z zunanjo službo RSMaja Lenard, 2022 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS. Pri tem nazorno opiše njuno organizacijsko strukturo, področja delovanja in sodelovanja med njima. Ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje z Lizbonsko pogodbo je pomembno vplivala na razvoj skupne zunanje in varnostne politike ter na razmerje med Evropsko unijo (EU) in državami članicami. Spremenil se je položaj visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter pristojnosti delegacij EU, ki so prej spadale pod Evropsko komisijo. Metode, uporabljene v magistrskem delu, so deskriptivna (opisna) metoda, zgodovinska metoda, analitična metoda, sintetična metoda, metoda kompilacije, normativna metoda in komparativna (primerjalna) metoda. Cilji, doseženi v raziskavi, so predstavitev pojmov zunanje politike in diplomacije, nazorna proučitev Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS, njunega razvoja, organizacijske strukture in področij delovanja, razmejitev in primerjava pristojnosti in dolžnosti obeh služb ter opis njunega sodelovanja. Uporabnost ugotovitev magistrskega dela je vidna predvsem na področju pomanjkanja slovenske literature ter primerjalne literature obeh služb nasploh. Delo bo prispevalo k boljšemu razumevanju razmerja ter sodelovanja med obema službama, pa tudi razmerja delitve pristojnosti glede zunanje politike med Evropsko unijo in Slovenijo nasploh.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zunanja politika, diplomacija, Evropska služba za zunanje delovanje, zunanja služba Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 556; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,17 MB) |
40. Primerjava ljubljanskega kongresa 1821 in slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije 2021Janja Vidgaj, 2023 Opis: Kongres Svete alianse je glavno mesto takratne Vojvodine Kranjske leta 1821 postavil v središče najaktualnejšega evropskega političnega dogajanja. V Ljubljani so se poleg avstrijskega cesarja Franca I., ruskega carja Aleksandra I. in neapeljskega kralja Ferdinanda I. zbrali številni diplomati in drugi visoki gostje, okoli petsto ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije ter posameznih italijanskih držav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich. Ljubljana je tako za nekaj mesecev postala središče odločanja o ključnih vprašanjih evropskega miru. Ljubljanski kongres je bil zagotovo največji diplomatski dogodek na slovenskih tleh vse do leta 2008, ko je Slovenija prevzela zelo pomembno in odgovorno nalogo v mednarodni skupnosti ter prvič predsedovala Svetu Evropske unije in kot predsedujoča organizirala vrsto pomembnih srečanj. Vodila je skupnost 27 držav in skoraj pol milijarde ljudi. Izkoristila je izjemno zgodovinsko priložnost, saj je bilo to prvo predsedovanje katerekoli države članice iz širitve leta 2004 in prvo predsedovanje katere od slovanskih držav Svetu EU nasploh. Prav v letu, ko smo obhajali 200. obletnico ljubljanskega kongresa, je Slovenija že drugič predsedovala Svetu EU in 1. julija 2021, teden dni po svojem 30. rojstnem dnevu, prevzela svoje drugo predsedovanje Svetu Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ljubljanski kongres 1821, Sveta aliansa, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2008, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021, Lizbonska pogodba, diplomacija
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 18
Celotno besedilo (926,58 KB) |
