Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Odgovornost Evropske unije za stanje pravne in demokratične države v državah članicah
Anže Golub, 2017

Opis: Osnova za to delo, ki povezuje tri koncepte: demokracijo, vladavino prava in Evropsko unijo, je nastajala med našim celotnim študijem. Ti trije koncepti so nekoliko nejasni, saj nobenega izmed njih ne moremo jasno definirati, kaj točno je, vemo pa,kaj ni, in lahko potrdimo, da vsi trije obstajajo. To je glavni razlog za sestavo tega magistrskega dela, katerega celotno vsebino lahko strnemo v eno vprašanje: Kaj lahko Evropska unija naredi za razvoj demokratične in pravne države? Zanimanje za to tematiko izhaja iz težav,s katerimi se trenutno srečuje Evropska unija, kot so nepopolna Unija, grožnje in izstopi držav članic iz Unije ter drugi podobni dogodki, ki pretresajo sodobno Evropo. Magistrsko delo je plod temeljite analize ukrepov in mehanizmov, ki jih ima Evropska Unija na voljo za vzpostavitev demokracije in vladavine prava v državah članicah. V deluje najprej opravljena študija primerov treh držav članic, Poljske, Madžarske in Slovenije. Omenjene države so bile izbrane, ker sta bili v medijskem prostoru Poljska in Madžarska označeni za avtokratski. Slovenija je bila dodana iz osebnih vzgibov.Na primeru omenjenih držav članic smo naprej preverili,ali so demokratične in pravne, in nato še učinkovitost mehanizmov za varovanje demokracije in vladavine prava, ki so predstavljeni v nadaljevanju dela. Opravljena je tudi primerjava treh analiziranih članic z ostalimi državami EU, in sicer ali se tudi v kateri izmed drugih držav članic kažejo težave z obstojem demokracije in vladavine prava. Ta del magistrskega dela lahko služi tudi kot zelo dobra osnova za nadaljnje raziskovanje področja. Delo se zaključi z analizo in primerjavo ukrepov ter mehanizmov za varovanje demokracije in vladavine prava. Rezultati analize so uporabni predvsem za nadaljnje razvijanje ustreznih ukrepov in prikaz smeri integracije EU v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, vladavina prava, Evropska unija, Poljska, Madžarska, Slovenija
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2922; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
4.
Pravica do življenja spočetega zarodka
Saša Vesel, 2017

Opis: Pravica kot pojem, ki nekomu nekaj dovoljuje, mu daje možnost, da nekaj je, mu pusti nekaj narediti ali pa imeti je tisto, kar lahko upravičeno štejemo med pomembnejše vrednote v vsakdanjem življenju. Vanje se nikakor ne sme neupravičeno posegati, predvsem pa jih ni dovoljeno izkoriščati. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da je življenje tisto, kar moramo oziroma bi morali skrbno varovati ne glede na to, ali gre za naše življenje ali pa za življenje nekoga tretjega. Namen razprave v magistrskem delu je iskanje pravice do življenja spočetega zarodka. Obstoječi pravni redi omenjeno pravico, ki v večini primerov ni deležna neposrednega varstva, različno obravnavajo. V redkih primerih zasledimo celo absolutno varstvo pravice do življenja spočetega zarodka. V našem pravnem redu zarodek nima absolutne pravice do življenja, saj je od leta 1977 umetna prekinitev nosečnosti do 10. tedna nosečnosti dovoljena in popolnoma legitimna. Tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno; to pomeni, da se vsak posameznik sam odloči glede tega, koliko otrok bo imel in kdaj jih bo imel. Podobno morajo biti posamezniku zagotovljene tudi metode in načini, ki mu omogočajo spočetje, rojstvo ali pa preprečitev rojstva otroka. V Evropski uniji pa je Malta tista država, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana. Zarodku priznava absolutno pravico do življenja. Sledijo ji še Irska, Poljska in Ciper, ki imajo prav tako eno strožjih zakonodaj s področja umetne prekinitve nosečnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: splav (medicina), umetni splav, pravna ureditev, Evropa, Nemčija, Poljska, Irska, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2551; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Vsiljene ustavne ureditve in njihove posebnosti
Žan Marinkovič, 2018

Opis: Tema magistrskega dela je predstavitev vsiljenih ustav in njihovih posebnosti. Začne se z uvodom v ustavno in ustavo primerjalno pravo, kar močno pripomore pri nadaljnjem razumevanju. Sledi delitev na oktroirane in vsiljene ustave. Oktroirane ustave so starejše, z eno svetlo izjemo monaške ustave, iz 19. in začetka 20. stoletja. Vsiljene so bile s strani vladarja. Na drugi strani imamo novejše, povojne ustave, vsiljene s strani k miru stremečih zmagovalcev ali mednarodnih organizacij. Podrobno so analizirane oktroirane ustave 19. in 20. stoletja. Predstavljene so njihove podobnosti, klasične značilnosti in razlike med njimi. Predstavljene so okoliščine njihovega sprejema in podrobno analizirane tudi njihove preambule. Ugotovljen je namen oktroiranih ustav in postopek njihovega sprejema. Sledijo povojne vsiljene ustave; Bosna in Hercegovina, Nemčija in Japonska. Pri vseh je predstavljena ustava, njene spremembe, sodišče za presojo ustavnosti in pomembnejše ustavnosodne odločbe. V magistrskem delu so zagovarjane tri hipoteze: 1) Vsiljene ustave so posledica vojne. 2) Vsiljene ustave ostanejo dolga leta nespremenjene. 3) Vsiljene ustave dosežejo svoj namen in cilj. V zaključku so predstavljene ugotovitve magistrskega dela. Japonska in Nemčija sta kljub vsiljenosti ustave zelo uspešni, Bosna in Hercegovina pa daleč od demokratične in pravne države. Vsiljene ustave so posledica vojne in delno dosežejo svoje cilje in namen. Delno je mogoče potrditi tudi, da dolgo časa ostanejo nespremenjene (izjema je Nemčija).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: turška ustava, poljska ustava, avstrijska ustava, vsiljene ustave, oktroirane ustave, ustavni sistemi, ustavne ureditve, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2047; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (932,94 KB)

6.
Splav v domeni politike in odločitev ženske, primerjava Slovenije in Poljske
Klara Sajevic, 2021

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je še vedno zelo delikatna, kontroverzna in sporna tema, čeprav se v življenju s splavom sreča večina žensk. Je predmet burnih razprav med nasprotniki in zagovorniki. Dostop do splava tehta pravice ploda proti pravicam matere. Kljub temu da večina držav razvitega sveta stremi k izboljšanju položaja žensk in njihovih reproduktivnih pravic ter s tem enakopravnosti med spoloma, so države, ki s spreminjanjem že tako restriktivne zakonodaje nazadujejo. Tak primer je Republika Poljska. Kljub temu da je bil ob njenem vstopu v EU pogoj liberalizacija zakonodaje glede človekovih pravic, predvsem umetne prekinitve nosečnosti, se je le-ta odločila zakonodajo še bolj zaostriti. Diplomska naloga je osredotočena predvsem na dogajanje ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, ko je poljsko ustavno sodišče spremenilo pogoje za umetno prekinitev nosečnosti. Ta je sedaj dovoljena le v primeru, da je v nevarnosti življenje in zdravje matere ter če je nosečnost posledica kaznivega dejanja posilstva ali incesta. Ena izmed tem je tudi kako slovenska pravna ureditev ureja umetno prekinitev nosečnosti, ter primerjava s precej manj obširno poljsko ureditvijo. Kljub trenutni pravni ureditvi na Poljskem je imela le-ta skozi svojo zgodovino precej raznolike poglede na splav. Zanimivo je to, da je bil v času komunizma splav dostopnejši kot v času demokracije, kar pa je verjetno posledica vpetosti Katoliške Cerkve v politično sfero
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, Slovenija, Poljska, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, splav, protesti, pro-choice, pro-life
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 1088; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (340,20 KB)

7.
Spoštovanje vladavine prava v Evropski uniji
Teja Zrim, 2023

Opis: Vladavina prava je ena temeljnih vrednot Evropske unije, določenih v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. Spoštovanje vladavine prava je izrednega pomena, a med državami članicami vseeno prihaja do sistemskih kršitev le-te. Ko je leta 2015 na Poljskem oblast prevzela konservativna stranka PiS, je ta začela s spornimi reformami pravosodnega sistema. Podredila si je institucije, kot sta Ustavno sodišče ter Nacionalni sodni svet, prisilno je upokojila veliko število sodnikov, druge, ki niso odločali skladno s pričakovanji, pa disciplinsko preganjala. Ugrabljeno Ustavno sodišče s svojo sodbo neposredno nasprotuje načelu primarnosti prava Evropske unije, z isto odločbo je ugotovilo tudi neskladje prava Evropske unije z Ustavo Republike Poljske. Poleg poseganj izvršilne in zakonodajne veje oblasti v sodno oblast, je PiS omejila svobodo medijev, grobo je posegla tudi v pravice posameznikov. Zaradi kršitev vladavine prava, predvsem neodvisnosti sodstva, je bila večkrat obsojena pred Sodiščem Evropske unije. Poleg večkratne uporabe sodnega mehanizma iz 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Evropska komisija zoper Poljsko sprožila tudi politični postopek po 7(1). členu Pogodbe o Evropski uniji. Zaradi slabše uspešnosti obstoječih mehanizmov je bil uveden nov, finančni mehanizem, ki skrbi za zaščito finančnih interesov Evropske unije v primeru kršitev vladavine prava. Sklepno je predstavljen še soft law mehanizem Evropske komisije, letno poročilo o stanju vladavine prava. Ta služi kot dopolnitev že obstoječih, saj prikazuje največje izzive držav članic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vladavina prava, Poljska, Evropska unija, mehanizmi, pravosodne reforme
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (905,45 KB)

8.
Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike Slovenije
Maša Pikon, 2023

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (807,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh