Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaščita ekonomskih in socialnih pravic v Evropi
Samo Virtič, 2012

Opis: Evropa, ki je iznašla socialno varnost, ima danes težave z definiranjem svojega novega socialnega modela. Poleg tega so socialni sistemi danes obremenjeni z brezposelnostjo, predvsem mladih, medtem, ko se prebivalstvo stara in rodnost zmanjšuje. Pomanjkanje sredstev za zagotavljanje uravnotežene socialne politike poglablja ekonomske in socialne razlike. Država mora v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljati ustrezen življenjski standard, v katerem bo imela materialna neenakost stransko vlogo. Pomembno je, da se z vsemi aktivnostmi države in njenih institucij ohranja socialna država, na kateri je Evropa gradila zadnjih sto let. Treba je zagotoviti vzdržen razvoj, ki temelji na socialni pravičnosti. V obdobju velikih političnih, ekonomskih in socialnih sprememb so spori neizogibni. Pomembno je zagotoviti, da se sprti strani sporazumeta tako, da bosta lahko dalje sobivali. To je naloga evropskih institucij na področju promocije in zaščite ekonomskih in socialnih pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ekonomske pravice, socialne pravice, socialna varnost, Evropska socialna listina, državna blaginja, Odbor za socialne pravice, kolektivne pritožbe, aktivna vloga države
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3384; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (811,43 KB)

2.
3.
Svoboda gospodarske pobude v Evropski uniji
Matejka Javornik, 2023

Opis: Ko govorimo o temeljnih pravicah v Evropski uniji, nam najprej na misel pridejo človekove. In prav je tako. Človek je bil in mora še naprej biti glavni upravičenec temeljnih pravic. Najpomembnejše od njih, kot je recimo pravica do življenja se lahko nanašajo izključno na človeško bitje, fizično osebo. Vendar pa obstaja neizpodbitno dejstvo, da tudi podjetja, pravne osebe uživajo določene temeljne pravice, tako v nacionalnih pravnih sistemih kot v primarnem pravu EU. Poleg pravice do lastnine, zasebnosti in svobode govora ter različnih procesnih pravic, kot je pošteno sojenje je najbolj očitna svoboda gospodarske pobude. Zapisana je v 16. členu Listine o temeljnih pravicah v EU. Ta raziskava ugotavlja kakšne pravice in jamstva daje ta določba gospodarskim subjektom na notranjem trgu, ki ostaja osrednji element EU. Veljavno pravo ter nenehni in bogat tok sodb luksemburškega sodišča nam daje vedno jasnejšo sliko tudi o družbeni vlogi te določbe v visoko konkurenčnem, socialno tržnem gospodarstvu, katerega cilj je polna zaposlenost in družbeni napredek. Ta koncept predvideva ravnovesje med socialnimi in ekonomskimi pravicami. Kljub temu pa se ne sme pozabiti, da EU brez notranjega trga ne bi mogla preživeti. Magistrsko delo tako preučuje pomembnejšo sodno prakso, ki se nanaša na svobodo gospodarske pobude in v ospredje postavlja premisleke generalnih pravobranilcev in sodnikov, ko odločajo o teh zadevah. Analiza sodne prakse je pokazala, da svoboda gospodarske pobude ni absolutna pravica. Javnim organom so podeljena široka diskrecijska pooblastila, da v javnem interesu lahko tudi močno omejijo gospodarsko pobudo. Vendar v skladu z načelom sorazmernosti Sodišče Evropske Unije v vseh fazah postopka tehtanja in iskanja pravičnega ravnotežja ugotavlja ali so ti ukrepi nujni in če so, povzročene neugodnosti ne smejo presegati zastavljenih ciljev. To delo se v iskanju gotovosti v pravu in ob spoznanju, da gre med ekonomsko svobodo in pravnim odločanjem za močno povezavo, ne izogne niti analizi ekonomskih doktrin, niti analizi vedno bolj pogostih pozivov k temeljiti prenovi kapitalizma. Razlogi, da delo vključuje tako pravni kot ekonomski vidik, izhajajo iz dejstva, da je svoboda gospodarske pobude interdisciplinarni pojem. Moralna filozofija in tudi moralna teologija, mora ekonomsko podučeno dokazovati, v nasprotnem primeru se v svojih sodbah o gospodarskih vprašanjih lahko izrodi v goli moralizem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda gospodarske pobude, družbena vloga, javni interes, načelo sorazmernosti, notranji trg, kapitalizem, blaginja
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (842,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh