Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodni vidiki in pomen sodelovanja držav članic EU na področju davčnih utaj in goljufij
Mitja Bakšič, 2015

Opis: Z vstopom Republike Slovenije v EU, dne 1. 5. 2004, in s tem odpravo carinskih meja, kjer se je izvajal davčni nadzor nad pretokom blaga iz in v Slovenijo, je v sistemu davčnega nadzora obračunavanja in plačevanja davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) pri prometu blaga znotraj EU prišlo do bistvenih sprememb. Zaradi nenadzorovanega in s tem svobodnega pretoka blaga in storitev znotraj EU ob povečanju notranjega trga na deset novih članic EU, so se med pozitivnimi pojavili tudi negativni učinki, in sicer na področju večjega obsega davčnih utaj. V magistrskem delu predstavljam davčne utaje in goljufije, predvsem DDV in davka na motorna vozila (v nadaljevanju DMV) pri prometu z novimi in rabljenimi vozili iz EU, podajam pregled in analizo ukrepov, ki jih sprejema EU za boj proti davčnim utajam in kako se z njimi spopadamo zaposleni na Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS). Davčne utaje in goljufije so namreč v zadnjih dveh desetletjih postale eno izmed najbolj raziskovanih področij, pa vendar na DURS-u ugotavljamo, da obstaja še veliko pomanjkljivosti. Na pojav davčnih utaj vpliva množica različnih dejavnikov: gre za različne razmere, v katerih se posameznik odloča, in za različne načine, kako bo posameznik glede na subjektivno zaznano priložnost optimiral svoje davčne obveznosti (Poročilo o delu Davčne uprave RS v letu 2004, 2005). DURS kot pristojna institucija za izvajanje davčnega nadzora in pobiranje davkov v Sloveniji ugotavlja, da so nekatere dejavnosti bolj podvržene davčnim utajam kot druge. Med njimi pa je zagotovo najbolj rizična dejavnost prometa z motornimi vozili, pri kateri se v zadnjih letih ugotavlja naraščanje utaj na področju DDV-ja in DMV-ja. V zvezi s prometom z motornimi vozili nastaja seveda tudi obveznost plačila okoljske dajatve ter neposrednih davkov – davka od dohodkov iz dejavnosti (v nadaljevanju DDD) oziroma davka od dohodka pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO). V tej nalogi se bom omejil predvsem na prometna davka – DDV in DMV.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davčna utaja, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3248; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
Davčne zatajitve pri trgovanju z motornimi vozili na območju EU
Igor Kekec, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davčno pravo, motorna vozila, preprodaja, davčna utaja, davek na dodano vrednost, trgovanje
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2788; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
4.
Pravni vidik cesije s sodno prakso in njena davčna obravnava
Rok Jereb, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: cesija, odkup terjatev, faktoring, davek na dodano vrednost, dohodnina
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 2720; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (701,95 KB)

5.
6.
Obdavčitev prometa nepremičnin in ukrepi proti davčnim utajam
Melita Smerdej-Jereb, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davek na prometa nepremičnin, davek na dodano vrednost, nepremičnina, davčna utaja, davčni vrtiljak, disertacije
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 2179; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Postopek identifikacije za namene DDV
Sara Bevčar, 2020

Opis: Magistrsko delo analizira postopek identifikacije za namene DDV v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Švedskem. Identifikacija za namene DDV je upravni postopek, v katerem se davčnim zavezancem dodeli identifikacijska številka za DDV, s tem pa davčni zavezanec pridobi pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja na področju DDV. Z identifikacijsko številko za DDV davčni zavezanec dokazuje svoj davčni status, hkrati pa identifikacijska številka za DDV poenostavlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca. Namen postopka identifikacije za namene DDV sta prepoznavanje rizičnih davčnih zavezancev in preprečevanje davčnih utaj v najzgodnejši fazi, torej takoj po ustanovitvi oziroma začetku poslovanja. Postopek identifikacije za namene DDV na ravni EU sicer še ni harmoniziran, zato se postopki razlikujejo po posameznih državah, cilj vseh pa je preprečevanje davčnih utaj brez nepotrebnega zaviranja gospodarstva. V magistrskem delu so opisani postopki identifikacije za namene DDV v izbranih državah ter kako način in obseg preverjanja davčnih zavezancev vplivata na število davčnih utaj in posledično na višino davčne vrzeli. Ker so vse izbrane države tudi članice EU, sta v delu predstavljena tudi vloga in vpliv EU na obravnavanem področju. Rezultati magistrskega dela zainteresirani javnosti pomagajo pri razumevanju postopka identifikacije za namene DDV.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: identifikacija za DDV, prenehanje identifikacije za DDV, primerjava postopkov identifikacije, davek na dodano vrednost, upravni postopek
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1157; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (864,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh