Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Korelacija med bulimijo in depresijo
Ksenija Jovanović, 2015

Opis: V strokovni literaturi in tematskih pogovorih avtorji oziroma nastopajoči večkrat povezujejo bulimijo z depresijo, vendar te korelacije praviloma ne pojasnijo natančneje. Obstajajo celo podatki, iz katerih je mogoče sklepati, da ima tri četrtine bulimičnih oseb hkrati tudi simptome depresije. V prvem delu naloge sem opravila intervjuje z osebami, obolelimi za bulimijo, in skušala ugotoviti, ali njihovo obnašanje, počutje, razmišljanje o življenju in o njihovi bolezni dejansko kažejo na večjo ali manjšo prisotnost depresije. V drugem delu naloge sem opravila intervjuje s strokovnjaki, psihiatri, ki imajo bogate, večletne izkušnje s tovrstnimi boleznimi. Njihova mnenja in komentarji, ki se nanašajo na simptomatiko obeh bolezni, so mi pomagali ugotoviti bistvena dejstva pri korelaciji med bulimijo in depresijo. In končno, z uporabo vsega zbranega gradiva sem poskusila odgovoriti še na eno vprašanje, ki se mi zdi zanimivo: Ali razlike v poimenovanju določenih bolezni in bolezenskih stanj lahko vplivajo na pravilnost diagnosticiranja in zdravljenja – tudi pri trditvi, da je oseba z bulimijo hkrati tudi depresivna?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bulimija, depresija, avtoagresija, samomorilnost, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 815; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (498,02 KB)

3.
Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okolje
Dragica Pavšič Gerenčer, 2014

Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu, kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta. V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna. Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 868; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkohola
Karin Mermolja, 2015

Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno depresijo. Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista, ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe. V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (684,52 KB)

5.
Primerjava klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa in kognitivno-vedenjskega pristopa temelječega na čuječnosti za skupinsko obravnavo depresije
David Cej, 2020

Opis: Depresija sodi med najpogostejšo duševno motnjo. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopada z depresijo, močno narašča. Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za zelo učinkovito terapijo pri obravnavi depresivne motnje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavila kognitivno-vedenjska terapija temelječa na čuječnosti, ki se je ravno tako izkazala za zelo učinkovito pri spopadanju z depresijo. V magistrski nalogi raziskujemo razlike med pristopoma in možnost dodajanja tehnik kognitivno-vedenjske terapije tehniki kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo depresivno motnjo, osnove kognitivno-vedenjskega pristopa in osnove skupinske terapije. S tem opisom dobimo podlago za nadaljevanje opisov skupinskih protokolov kognitivno-vedenjske terapije ter kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. Za lažje razumevanje protokola kognitivno-vedenjske terapije temelječega na čuječnosti najprej predstavimo čuječnost, nato začnemo z opisom protokola in poglavje zaključimo s predstavitvijo reševanja »miselnih napak«. Nalogo nadaljujemo s detajlnejšo primerjavo obeh pristopov. Pri tem se dotaknemo filozofskega ozadja obeh pristopov, veščin terapevtov, strukture srečanj, razlike pri obravnavi miselnih napak, primerjave zadolžitev med srečanji ter primerjamo uspešnost obeh pristopov. Na koncu pregledamo možnost dodajanja tehnik klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa tehniki temelječi na čuječnosti. V tem delu odgovorimo na vprašanja in podvprašanja magistrske naloge. Ugotovili smo, da kognitivno-vedenjski pristop temelječ na čuječnosti upošteva vse osnove klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa, vendar gre v primeru čuječega pristopa za popolnoma novo tehniko spopadanja z depresivno motnjo. Dodatno smo ugotovili, da tehniki temelječi na čuječnosti ne moremo dodati nobenih novih elementov kognitivno-vedenjske terapije. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: depresija, kognitivno-vedenjska terapija, struktura, skupinske terapije, protokol, čuječnost, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (758,11 KB)

6.
Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju
Teja Boštjančič, 2020

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini. Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu. Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize. Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1175; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
PSIHOLOŠKI VIDIKI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE KRONIČNE BOLEČINE
Naja Štefanič, 2022

Opis: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«.
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1288; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (476,89 KB)

8.
Pomen telesne dejavnosti pri depresivnih pacientih
Tadeja Pukšič, 2022

Opis: Uvod in namen: Depresija je resna in zelo pogosta psihološka motnja in je eden izmed vodilnih razlogov globalne umrljivosti. Telesna dejavnost ima številne dokazane pozitivne učinke tako na fizično kot psihično zdravje ljudi. Namen diplomske naloge je določiti učinke telesne dejavnosti na zmanjšenje simptomov depresije. Metode: Pregled literature s pomočjo elektroskih baz podatkov Pub Med in Cochrane Library. Rezultati: Vključitvenim, izključitvenim ter PICO kriterijem je ustrezalo 14 metaanaliz, ki so preučevale učinke telesne dejavnosti na zmanjšanje simptomov depresije. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena predvsem fizioterapevtom in ostalim zdravstvenim delavcem, pacientom z depresijo in njihovim družinam ter drugim, ki jih zanimajo učinki telesne dejavnosti na simptome depresijo. Omejitve: Glavno tveganje za pristranskost vključenih študij je zagotavljanje sleposti preiskovancev ali preiskovalcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Depresija, telesna dejavnost, vadba
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 672; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (644,90 KB)

9.
Dejavniki tveganja za nastanek poporodne depresije pri očetih
Maja Ive, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poporodno obdobje, očetovstvo, duševno zdravje, depresija, dejavniki tveganja
Objavljeno: 19.12.2022; Ogledov: 503; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (627,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Strah pred porodom
Ajda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021

Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah, ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti, načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe, zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke, psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 465; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh