Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem
Biljana Mičanovič, 2023

Opis: Dom. Družina. Služba. Uspeh. Različna, a med seboj soodvisna področja. Usklajevanje dela in zasebnega življenja je pomembno, da lahko uspešno delujemo v obeh sferah ter smo v obeh vlogah zadovoljni. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem smo povzeli, kako na usklajevanje sfer gledajo najrazličnejši avtorji, v empiričnem delu pa smo preverili dejansko stanje med zaposlenimi na področju računovodstva. Raziskali smo njihovo doživljanje te korelacije in vpliva različnih dejavnikov ter pogled na potencialne izboljšave. Zaključek predstavlja spremembe, ki bi jih lahko implementirali na raziskovanem področju, da bi ravnovesje še lažje dosegali.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ravnovesje, produktivnost, delo, zasebno življenje, dom, družina, uspešnost, starševstvo, zdravje, zadovoljstvo
Objavljeno: 29.04.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

12.
13.
Kakovost bivanja in vpliv financ na upokojence- študija primera v javnem in zasebnem domu starejših občanov
Indira Horozović, 2023

Opis: Slovenija se spopada s problematiko staranja prebivalstva, ki po uradnih podatkih kaže, da se bo vsako leto delež starejših povečeval vse do leta 2100, ko naj bi bil delež starejših, ki so stari 65 let ali več, kar več kot 32 % prebivalcev Slovenije. Pred leti so glavno problematiko predstavljale čakalne dobe, sedaj je situacija obratna, in sicer prosta mesta v domovih so, vendar primanjkuje kadra, zato nekateri domovi ne morejo sprejemati novih stanovalcev, medtem ko je izbira zasebnih domov bistveno dražja kot javni dom. Različne negativne komentarje o zasebnih domovih lahko zasledimo v medijih, pri čemer trdijo, da bistvene razlike med javnimi in zasebnimi domovi ni, da zasebni domovi služijo le sebi v prid. Zato smo na podlagi raziskovalnega dela raziskali in ugotovili dejansko kakovost bivanja in finančni vidik v javnem in zasebnem domu ter raziskali, da so stanovalci, osebje in družinski člani iz zasebnega doma bolj zadovoljni z bivanjem in oskrbo kot udeleženci raziskave v javnem domu. Zasebni dom starejših občanov je dražji od javnega doma zato, ker javnim domovom nepremičnino za izvajanje dejavnosti zagotovi država, medtem ko si jo morajo zasebni domovi zagotoviti sami, vendar imajo stanovalci enake pravice kot v javnem domu, torej razlik ni. Stanovalci, ki bivajo v javnem domu, bi si želeli bivati v zasebnem, vendar je ključna težava denar oziroma finančno stanje, saj si s pokojnino in s pomočjo družine še vedno tega ne morejo privoščiti. Sodobna družba postaja vse bolj kulturno raznolika. »Državljanov Slovenije manj, tujih državljanov več« je dokaz, da se bodo morali domovi za starejše v sklopu dejavnosti, ki jih izvajajo, udeleževati delavnic glede medkulturnih razlik in medkulturne komunikacije, z učenjem tujih kultur z vidika navad, običajev, prehrane, glasbe itd.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost bivanja, finance, javni dom, zasebni dom, staranje prebivalstva, boljši pogoji, medkulturnost.
Objavljeno: 22.12.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

14.
Zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti
Mateja Kocjan, 2024

Opis: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti. Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno: 13.03.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh